Nezavezujočo ponudbo za nakup državne Nove KBM, ki smo jo davkoplačevalci lani rešili z 870-milijonsko dokapitalizacijo, so po neuradnih informacijah oddali le trije interesenti. Po navedbah naših virov sta med njimi madžarska bančna skupina OTP in ameriški milijarder Wilbur L. Ross, ki je obogatel s prestrukturiranjem podjetij v težavah in ki si je po začetku finančno-gospodarske krize dodatno bogastvo nakopičil prav s kupovanjem bank v težavah. Kdo je tretji snubec, za zdaj ni znano.
Madžari naj bi za Novo KBM ponudili okoli 300 milijonov evrov, Ross oziroma njegov sklad WL Ross & Co pa 200 milijonov evrov. To je bistveno manj, kot je država v banko vložila konec lanskega leta, in okoli polovico manj, kot je imela mariborska bančna skupina konec marca kapitala. Toda ob tem velja opozoriti, da gre za zdaj šele za okvirne ponudbe, ki se lahko med prodajnim postopkom spremenijo. Potencialni vlagatelji namreč za zdaj še niso opravili skrbnega pregleda, temveč so dobili le tako imenovani informacijski memorandum z nekoliko bolj podrobno predstavitvijo banke.
Po ocenah poznavalcev bo višina kupnine za NKBM odvisna tudi od ustavnega sodišča, ki trenutno odloča o usodi imetnikov podrejenega dolga bank. Spomnimo, da so bile pred lansko državno dokapitalizacijo podrejene in hibridne obveznice petih saniranih bank izbrisane, njihovi imetniki pa so ostali brez vsega premoženja. Če bi zdaj ustavno sodišče ocenilo, da je bil ukrep protiustaven, bi lahko na Novo KBM padlo za do 90 milijonov evrov dodatnega dolga, za prav toliko pa bi se znižal tudi njen kapital.
Oba neuradna snubca za nakup NKBM večjih težav s financiranjem prevzema ne bi smela imeti. Bilančna vsota madžarske bančne skupine namreč znaša 33 milijard evrov, pri čemer je imela konec marca za 4,6 milijarde evrov kapitala, hčerinske banke OTP pa med drugim poslujejo na Hrvaškem, Slovaškem, v Srbiji, Črni gori, Romuniji, Ukrajini, Rusiji in Bolgariji. V OTP na vprašanja o morebitnem sodelovanju pri privatizaciji Nove KBM ne želijo odgovarjati, že dlje časa pa se omenjajo tudi kot interesent za nakup nekaterih hčerinskih bank Hypo Group na Balkanu.
Za Madžari ne zaostaja niti Ross, ki je po ocenah Forbesa 554. najbogatejši zemljan z 2,6 milijarde evrov osebnega bogastva. Rossova družba po zadnjih podatkih Marketwatch upravlja že devet milijard dolarjev premoženja, v številnih primerih pa se je pri prevzemih povezala tudi z nekaterimi večjimi ameriškimi investicijskimi bankami in skladi tveganega kapitala. Čeprav je v ZDA Ross veliko bolj prepoznaven kot investitor v jeklarske, tekstilne in avtomobilske družbe v težavah, ima veliko izkušenj tudi v bančništvu in s privatizacijami. Vrsto let je namreč vodil oddelek za stečaje mednarodne finančne skupine Rothschild, pod predsednikom Billom Clintonom je bil v odboru ameriško-ruskega investicijskega sklada, pozneje pa je bil tudi svetovalec za privatizacijo newyorškega župana Rudyja Giulianija. Njegova družba med drugim upravlja okoli 185.000 posojil Citibank, skupaj z ekscentričnim britanskim mogotcem Richardom Bransonom pa je prevzel propadlo britansko banko Northern Rock. Že pred 14 leti je Ross kupil tudi propadlo japonsko Kofuku Bank, ki jo je po prestrukturiranju z visokim dobičkom prodal japonskemu bančnemu velikanu Sumitomo Mitsui Financial Group.
V sodelovanju z Blackstone Group, The Carlyle Group in še nekaterimi investitorji je pred leti prevzel tudi eno največjih bank na Floridi, BankUnited. Za nakup te banke se je Ross ogrel, ko je na trgu veljalo prepričanje, da bo Florida bankrotirala. Optimizem se mu je kmalu obrestoval, saj so v BankUnited že po dveh letih izvedli prvo javno prodajo delnic (IPO) po ceni, ki je bistveno presegala tisto, po kateri so jih Ross in preostali investitorji kupili. Eden zadnjih podvigov ameriškega milijarderja je bil na Irskem, kjer je pred leti skupaj s skupino finančnih investitorjev Bank of Ireland rešil pred nacionalizacijo, pred slabima dvema mesecema pa je vse svoje preostale delnice prodal po trikrat višji ceni, kot jih je kupil.
