Luksemburg, največja davčna oaza sredi Evropske unije, v zadnjem desetletju ni bil vlagateljski raj le za multinacionalke, ampak tudi za slovenska podjetja, finančnike in gospodarstvenike. A ti bodo iz ene od naložb očitno odšli z visokimi izgubami. Objavljamo zgodbo o luksemburškem skladu tveganega kapitala P&S East Growth, ki ga upravlja Skupina P&S v lasti finančnika Deana Mikoliča. Vanj so vlagatelji iz Slovenije, med njimi tudi Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, ACH, Sava Re, BTC in nekdanji lastnik Preventa Globala Janko Zakeršnik, še pred začetkom finančne krize vložili okoli dvajset milijonov evrov. Ob prihajajoči likvidaciji sklada se lahko nadejajo le manjšega dela poplačila.
Pomanjkanje informacij o poslovanju, neobjavljanje letnih poročil, visoke upravljalske provizije, nenavadna naložbena politika... Vse to so očitki, ki jih je od nekaterih vlagateljev v luksemburški sklad mogoče slišati v zadnjih mesecih. Ti naj bi razmišljali tudi o tožbah zoper Skupino P&S in Mikoliča. »Poslovanje sklada je transparentno. Vse naše vlagatelje obravnavamo enakovredno. Vedo, da smo jim vedno na voljo za pojasnila,« odgovarja Mikolič. A medtem ko bo sklad že prihodnje leto šel v likvidacijo, ostaja neznanka, koliko denarja bo vlagateljem sploh ostalo.
Med vlagatelji holdingi in znani poslovneži
Še pred osmimi leti je bilo vse drugače. Pisalo se je leto 2006, borzni trg pa se je kopal v denarju. Istega leta je podjetje P&S Consulting v Luksemburgu ustanovilo sklad P&S East Growth Luxembourg Sicar SCA. Leto dni pozneje je luč sveta ugledalo še upravljalsko podjetje P&S East Growth, ki ga vodi Mikolič.
Že kmalu zatem je v sklad, ki se je namenil vlagati v Romunijo, Bolgarijo in Ukrajino, začel prihajati denar slovenskih vlagateljev. Enega največjih vložkov – dva milijona evrov – je še pod vodstvom Marka Jakliča vplačala Vzajemna, kjer naložbo že od leta 2012 vrednotijo na nič evrov. Po naših podatkih so v sklad denar kot fizične osebe vložili tudi trije nekdanji vodilni v Vzajemni: poleg Jakliča še nekdanji član uprave Franc Henigman (domnevno okoli 300.000 evrov) in nekdanji vodja pravne službe Janez Gregorič. Med sedanjimi in nekdanjimi delničarji so (bili) tudi domači finančni holdingi: ACH, Pom-Invest, Infond Holding, Vipa Holding, Sava, A1... Prav tako znani slovenski poslovneži: finančnik Bogdan Pušnik, njegov brat in trgovec s premogom Ivan Pušnik, direktor Interenerga Anton Papež, podjetje Opus Invest v lasti Matjaža Rutarja in Branka Šibakovskega, lastnik finančne družbe Nisa Marko Ignjić, lastnik Laboda Franc Gajšek...
Romunske lekarne in bolgarske telekomunikacije
Delniška knjiga sklada ni javna, prav tako ne podatki o poslovanju. A načrti o visokih donosih so šli že kmalu po tistem, ko je Mikolič sklad zaprl, po zlu. Že leta 2009 je vrednost sklada v primerjavi z letom 2007 upadla za 35 odstotkov. Kljub temu naj bi si sklad več let izplačeval visoke upravljavske provizije, celo do okoli 700.000 evrov. Kot je včeraj zatrdil Mikolič, v skladu »tudi sami delijo usodo z vlagatelji«, saj da »si provizije ne izplačujejo, zalagajo pa za stroške poslovanja«.
Največji del zbranega denarja – skupno okoli 14 milijonov evrov – je namreč P&S East Growth vložil v romunsko verigo lekarn Farmaplus in bolgarsko telekomunikacijsko podjetje Powernet. Prvi so že leta 2009 prihodki padli zaradi državnega znižanja cen za zdravila in likvidnostnih težav tamkajšnje zdravstvene zavarovalnice. P&S East Growth je do takrat vanjo vložil tudi za skoraj štiri milijone evrov posojil. Uresničili se niso niti ambiciozni načrti, povezani z družbo v Bolgariji. Ta bi morala do leta 2013 imeti skoraj 70.000 naročnikov na svetovni splet. Po podatkih s spletne strani sklada jih ima pol manj, Powernet pa je v letih 2010 in 2o11 (novejših podatkov družba ni objavila) posloval z izgubo. V Ukrajini je sklad vložil denar v oglaševalsko podjetje Industria Kommunikacij, pri čemer je že leta 2009 trg teh storitev v državi zgrmel za več kot 40 odstotkov.
Mikolič: Visoko tveganje lahko prinese tudi izgube
Tudi zato naj bi v zadnjih letih raslo nezadovoljstvo vlagateljev, ki jih je močno udarila tudi kriza v Sloveniji. Nekatere od teh naj bi Mikolič že pred časom izplačal. Eden od njih naj bi iztržil okoli polovico nominalne vrednosti vložka. Deleže v skladu naj bi odkupovalo podjetje s Cipra, domnevno povezano z vlagatelji iz Ukrajine. Na vprašanje, koliko znaša vrednost sredstev, ki jih še upravlja sklad, Mikolič ni želel odgovoriti: »Poslovanje sklada in višina sredstev niso predmet javnih razprav.« A hkrati je priznal, da so tveganja v državah, v katerih je P&S East Growth še ne tako davno videl velike naložbene priložnosti, »postala realnost«. »Ukrajina se sooča s hudo politično krizo, Romunija in Bolgarija pa se poleg splošne gospodarske krize soočata še z visoko stopnjo korupcije in slabih poslovnih praks,« je pojasnil Mikolič.
»Gre za sklad tveganega kapitala, v katerega so lahko vložili svoja sredstva zgolj dobro poučeni investitorji. In ravno to je bistvo skladov visokega tveganja – da lahko vanj vlagajo zgolj dobro poučeni investitorji, ki se zavedajo, razumejo in sprejemajo s tovrstnim investiranjem povezana tveganja. Žal visoko tveganje ne prinese zgolj visokih dobičkov, ampak tudi možnost izgub,« je dodal Mikolič, ki je v Sloveniji našel novo poslovno priložnost. Pred dnevi je namreč skupaj z ameriško investicijsko banko Houlihan Lokley organiziral konferenco o upravljanju slabih posojil in odkupovanju terjatev v Sloveniji.