Delavskemu direktorju Slovenskih železnic (SŽ) Albertu Pavliču je lanska odločitev nadzornega sveta, da ga imenuje za polnopravnega člana poslovodstva družbe, čeprav mu tega po zakonu ni bilo treba, prinesla tudi precejšnje finančne koristi.
Pavlič, sicer organizacijski sekretar Sindikata železničarjev Slovenije (SŽS), je tako lani skupno prejel skoraj 32.000 evrov neto. Ker je položaj nastopil šele sredi februarja, je torej za vsak mesec dela v povprečju prejel dobrih tri tisoč evrov. Hkrati mu status člana poslovodstva omogoča še druge ugodnosti, bonitete, povračila stroškov in morebitne nagrade, rezervirane za vodilne menedžerje, prav tako tudi uporabo službenega vozila in odpravnino v višini treh osnovnih mesečnih plač.
Usluga SŽ Pavliču
Kot je znano, so nadzorniki železnic, ki jih vodi Boris Zupančič, Pavliča v začetku lanskega leta imenovali za člana poslovodstva SŽ kljub temu, da tega od njih ni zahteval zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta določa, da mora delavski direktor sedeti le v upravi družbe, ki ima več kot petsto zaposlenih. Po reorganizaciji, ki je železnice razbila na več delov, v krovni družbi SŽ do delavskega direktorja, ki bi sedel v upravi, niso bili več upravičeni po zakonu. Lani je bilo namreč v njej v povprečju zaposlenih »le« 380 ljudi, torej manj od zahtevanega zakonskega pogoja. Generalni direktor SŽ Dušan Mes (lani je skupno prejel skoraj 41.000 evrov neto) je sicer ob Pavličevem imenovanju poudaril, da bo krovna družba SŽ »nase prevzela del skupnih služb iz ostalih podjetij, s čimer bo število zaposlenih spet preseglo 500«. A to se do danes ni zgodilo. V krovni družbi SŽ še vedno dela »le« okoli 450 ljudi. Mes je sicer že lani potrdil, da je šlo pri Pavličevem imenovanju »za prostovoljno odločitev poslovodstva o sklenitvi dogovora s svetom delavcev«. Predsednik nadzornega sveta SŽ Boris Zupančič je član SDS, iz katere prihaja tudi Pavlič. »Moj status je skladen z določbami zakona,« je včeraj dejal Pavlič.
Status delavskega direktorja je v sistemu SŽ pomemben zaradi dveh razlogov. Prvi je višina njegovih prejemkov. Pavlič je kot član poslovodstva upravičen do plače v višini 95 odstotkov osnove, ki jo prejema Dušan Mes. Ta letos znaša 7617 evrov bruto, k čemur velja prišteti še druge stroške. Če Pavlič ne bi bil član poslovodstva, bi bila osnova za obračunavanje njegovih prejemkov nižja. Tudi zato danes prejema višjo plačo od delavskih direktorjev hčerinskih družb SŽ, četudi imajo ti pod seboj nekajkrat višje število zaposlenih. Drugi razlog je vpliv na odločanje in s tem povezan dostop do informacij. Pavlič namreč sedi na vseh sejah uprave in sodeluje pri sprejemanju odločitev.
Vsi prejemki delavskih direktorjev SŽ
Pri tem Pavliču v nasprotju z drugimi tremi člani poslovodstva (poleg Mesa v njem sedita še Jelka Šinkovec Funduk in Milan Jelenc) ni bilo treba izpolniti drugih pogojev za imenovanje. Med njimi sta tudi univerzitetna izobrazba, ki je Pavlič kot tehnolog prometa nima, in znanje najmanj enega svetovnega tujega jezika. Kljub temu so Pavličevi prejemki lani – ob krajšem obdobju opravljanja funkcije – za dobrih dvesto evrov presegali prejemke Jelke Šinkovec Funduk. Gre sicer za prakso, ki železnicam ni tuja. Že leta 2012 je namreč predsednik sveta delavcev in podpredsednik nadzornega sveta SŽ Silvo Berdajs s skoraj 48.000 evrov neto prejemkov za skoraj 6000 evrov prehitel tudi Dušana Mesa. Slednji je lani skupno prejel 40.800 evrov neto. Od letos pa se bo skupaj z drugimi člani poslovodstva na zahtevo Slovenskega državnega holdinga moral odreči sejninam za nadziranje hčerinskih družb.
Med drugimi delavskimi direktorji je imel lani najvišje prejemke Jože Pavšek (SŽ-ŽIP; 32.800 evrov neto), sicer sorodnik Silva Berdajsa. Pavšek od junija sedi v nadzornem svetu železnic, na položaju delavskega direktorja SŽ-ŽIP pa ga je nasledila nečakinja Vesna Berdajs, soproga Silva Berdajsa. Zdravko Skrbiš, delavski direktor SŽ-VIT, kjer je zaposlen Berdajs, je lani prejel 32.360 evrov neto, Drago Savić (SŽ – Tovorni promet) in Cinac Remzija (SŽ – Potniški promet), sicer sprevodnik, pa 30.454 oziroma 24.271 evrov neto. Ob višini prejemkov delavskih direktorjev velja omeniti, da so na SŽ že ob lanski reorganizaciji okoli 350 zaposlenim z višjo ali visoko izobrazbo ponudili nove pogodbe s precej nižjimi plačami. Na Slovenskih železnicah sicer za letos napovedujejo več kot 20 milijonov evrov dobička.
