Ruski predsednik Vladimir Putin, dolgoletni vladar ruskega političnega parketa, je očitno šel korak predaleč v političnem obračunavanju z nekdanjim najbogatejšim Rusom Mihailom Hodorkovskim. Arbitražno sodišče v Haagu je v daleč največjem tovrstnem primeru doslej Kremlju naložilo plačilo 51,6 milijarde dolarjev (okoli 38,4 milijarde evrov) odškodnine nekdanjim lastnikom Jukosa, nekoč največjega zasebnega naftnega koncerna v Rusiji, ki ga je pred odhodom v zapor vodil Hodorkovski. Prav njegova obsodba leta 2005 je sprožila mobilizacijo Moskve, ki je po mnenju sodnikov v Haagu »zvijačno in preračunljivo«, pod pretvezo milijardnih davčnih utaj Jukos najprej pahnila v stečaj, nato pa ga podržavila. Njegov večinski delež je leta 2007 prevzela državna energetska družba Rosneft.
Čeprav so nekdanji lastniki Jukosa zahtevali celo več kot 100 milijard dolarjev odškodnine, je bil Tim Osborne, direktor holdinške družbe GML, v kateri so zbrani vsi nekdanji največji lastniki Jukosa z izjemo Hodorkovskega, nad sodbo navdušen. Največjo odškodnino si lahko obeta nekdanji podpredsednik Jukosa, danes pa v Izraelu bazirani poslovnež Leonid Nevzlin, ki ima v lasti 70 odstotkov GML.
Vendar zgodba še zdaleč ni končana. Pred tožniki je namreč zdaj še težavnejša naloga – izterjava vseh milijard. Zaseganje ruskega premoženja se v preteklosti ni vselej izšlo po željah upnikov. Za nameček se lahko desetletna saga zadrži še kakšno leto v sodnih mlinih, saj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov medtem že napovedal pritožbo Moskve na sodbo haaškega arbitražnega sodišča.
Putin sam zakuhal godljo
»Jukos je bil predmet cele vrste politično motiviranih napadov ruskih oblasti, ki so privedli do njegovega končnega uničenja,« je v sodbi zapisala tričlanska komisija iz Haagu. Jeziček na tehtnici je na stran oškodovancev prevesil kar Putin oziroma njegov (pre)dolg jezik.
Sodniki so v obrazložitvi zapisali, da je skoraj nemogoče dokazati, da je Rosneft z nakupom Jukosa uresničeval želje politike. Skoraj. Obenem so namreč navedli kar nekaj primerov, ko je Putin v izjavah za medije dejal, da je Rosneft s poslovnimi potezami sledil interesom države. Po mnenju sodnikov je s tem priznal, da je Kremelj aktivno sodeloval v spornih poslih, in hkrati prevzel odgovornost za ravnanje Rosnefta.
Rosneft je danes ena največjih ruskih energetskih družb. Ravno pred nekaj meseci je s Kitajsko sklenil 200 milijard evrov vreden 25-letni dogovor o dobavi surove nafte. Vse to je posledica Putinove odločitve, da zatre potencialno mogočnega političnega nasprotnika. »Putinov lov na čarovnice« bo Rusijo stal vsaj 2,5 odstotka BDP in to v času, ko rusko gospodarstvo peša, nemiri v Ukrajini ne pojenjajo, mednarodna skupnost pa grozi z dodatnimi ekonomskimi sankcijami. Trditve ruskega političnega vrha, da so bili vsi posli čisti, za zapahi pa da so pristali tisti pravi prestopniki, so za ruske prebivalce tako zgolj slaba tolažba. Če ne že metanje peska v oči. Večini Rusov je že dlje časa jasno, kakšen je Putinov modus operandi. Na lastni koži je to občutil tudi Hodorkovski.
Moskvi grozi še 38-milijardna kazen
Hodorkovski je veljal na prelomu tisočletja za najbogatejšega Rusa, ki je storil »usodno napako«, ko je začel s svojimi milijardami financirati Putinove politične nasprotnike. Aretiran je bil leta 2003, kmalu zatem pa so utonile v politično pozabo tudi vse stranke, ki jih je podpiral. Leta 2005 je bil zaradi domnevne kraje in davčne utaje obsojen na osemletno zaporno kazen. Pet let kasneje je bil obsojen še zaradi pranja denarja, in sicer na šestletno zaporno kazen. V zaporu bi moral skupno preživeti 14 let, vendar ga je Putin na presenečenje mnogih lanskega decembra po desetih letih zapora pomilostil. Vmes mu je uničil poslovno zapuščino z razkosanjem in nacionalizacijo Jukosa.
Hodorkovski ne bo dobil niti centa od najvišje odškodnine v zgodovini, saj je še pred razglasitvijo bankrota izstopil iz lastništva Jukosa. S tem je želel pred napadi Moskve obvarovati poslovne kolege in prijatelje. Očitno neuspešno. Tudi zaradi tega je bil včeraj toliko bolj zadovoljen s sodbo. Izrazil je le obžalovanje nad dejstvom, da bodo morali kazen Moskve plačati davkoplačevalci in ne mafijci ter Putinovi oligarhi, ki so odigrali ključno vlogo pri pogubi Jukosa. 55.000 nekdanjih malih delničarjev se bori za odškodnino na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer zahtevajo od Rusije dodatnih 38 milijard dolarjev. Sodba bo znana že v četrtek.
