Pri vrhu javnega razpisa za sofinanciranje začetnih naložb podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico, se je znašel gostinski projekt štajerskega podjetnika Zorana Šolaje. Za razširitev bistroja Pri Florijanu na Grajskem trgu in ureditev vinske kleti bi mu država namenila 423.825 evrov. Več je dobil samo Geberitov projekt optimizacije proizvodnje ventilov.
Da je Šolajevo podjetje As-Mb gostinstvo prejelo omenjeno sofinanciranje, nedvomno zbuja radovednost, saj je pretekli večmilijonski projekt ambicioznega podjetnika doživel klavrn razplet. Gre za podjetje Mestna vrata, ki je investiralo v gradnjo hotela City s poslovnim centrom. Za to naložbo so Mestna vrata prejela tri milijone evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, v poslovni del poslopja pa se je preselil državni podjetniški sklad.
Vendar se naložba ni iztekla tako, kot je bilo načrtovano. Podjetje je aprila lani uradno dobilo novega lastnika, novoustanovljeno avstrijsko družbo Hocom Gmbh iz Avstrije, letos pa se je 10,5 milijona evrov »slabih« kreditov NKBM, ki so jih najela Mestna vrata, znašlo v portfelju slabe banke.
Zagotavlja nova delovna mesta
»Zelo krivično je, če Mestna vrata povezujete s projektom Florijan,« je ogorčen Šolaja, ki ne razume, zakaj je kot poslovnež medijsko zanimiv. Po njegovih besedah je družba Mestna vrata zmeraj odplačevala posojila, davke in prispevke, dokler je bil on lastnik.
Projekt Florijan je vsekakor primerljivo ambiciozen projekt, kot je bil projekt City, čeprav je njegova investicijska vrednost nekajkrat nižja. Spomeniško zaščiteni objekt na Grajskem trgu, v katerem je bila nekoč prva pekarna v Mariboru, v sosednji hiši pa je leta 1883 zagorela prva žarnica v tem delu Evrope, naj bi se prostorsko in vsebinsko občutno razširil, med drugim z vinskim barom in vinsko kletjo. V naložbo bi podjetje As-Mb gostinstvo, ki med drugim upravlja igralni salon v Radencih, vložilo 423.825 evrov lastnih sredstev in zagotovilo šest novih delovnih mest.
Po prepričanju Zorana Šolaje bi morala javnost pozdraviti vsakogar, ki je danes še pripravljen vlagati denar v gostinstvo v središču mesta, v katerem se lokali hitreje zapirajo, kot se odpirajo novi. Prav tako bi si zaslužil pohvalo tisti, ki je s svojimi projekti sposoben črpati državni ali evropski denar. Dejansko je na seznamu tistih, ki so bili uspešni na omenjenem državnem razpisu, še najmanj en gostinec. Podjetje Quadro, ki upravlja priljubljeno restavracijo in slaščičarno Q, je za vzpostavitev čokoladno-slaščičarske proizvodne linije prejelo 66.500 evrov.
Izmed 67 vlog so jih izbrali 16
Na »mariborskem« razpisu ministrstva za gospodarstvo je bilo na voljo 1,6 milijona evrov. Prejeli so 67 vlog, izbrali pa so jih 16. Sočasno je ministrstvo objavilo tudi rezultate razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja zakona o razvojni podpori pomurski regiji in rezultate razpisa za sofinanciranje projektov za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Na omenjeni razpis je prispelo 89 oziroma 31 vlog. V Prekmurju lahko na sofinanciranje računa 43 uspešnih prijaviteljev, največ si je zagotovila družba Šumer (500.000 evrov) za nakup prenosnega večnamenskega mešalnika. V Posavju je bilo uspešnih 13 prijaviteljev. Največji znesek, 490.000 evrov naj bi prihodnje leto lahko črpalo podjetje Kovit projekti, in sicer za potrebe gradnje novega objekta za proizvodnjo malih hidroelektrarn.
Na razpisu izbrane družbe bodo morale še potrpeti, preden bodo na svojih računih dočakale priliv denarja iz državnega proračuna. Sofinancerske deleže jim bodo nakazali šele po predložitvi dokazil in potrebne investicijske dokumentacije. Po najboljšem možnem scenariju bi se to utegnilo zgoditi novembra. Dinamika nadaljnjih razpisov, ki so namenjeni za dvig konkurenčnost, kjer je skupaj za Maribor z okolico predvidenih 32 milijonov evrov, bo odvisna od podpisov pogodb z razvojnimi agencijami, kar naj bi se zgodilo v prvi polovici julija.
Sami bodo morali vložiti še enkrat toliko
Med prejemniki denarja iz razpisa za sofinanciranje projektov za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje je tudi DEWESoft, zlata gazela 2012. DEWESoft bo prihodnje leto dobil nekaj več kot 120.000 evrov za sicer dvakrat več vredno naložbo v vibracijski mizi in komoro za merjenje elekromagnetnega sevanja. Investicija jim bo zagotovila dopolnitev njihovih sedanjih proizvodnih postopkov, s čimer bodo dosegli najvišjo kakovost merilnih naprav. »Tovrstni razpisi so dobrodošli, vendar pa mora biti podjetje sposobno tovrstne investicije sploh izpeljati. V našem primeru moramo sami ob 120 tisočakih, ki jih bomo dobili od države, vložiti še enkrat toliko,« je pripomnil Andrej Orožen, direktor podjetja. Zato je verjetno na razpis prišlo tako malo prijav podjetij.
Pri tem pa Orožen opozarja, da država pozablja vlagati v mlad strokovni kader, na katerem temelji razvoj njihovega podjetja, saj so ukrepi za spodbujanje zaposlovanja usmerjeni predvsem v zaposlovanje mladih brezposelnih. »V zadnjem času smo zaposlili sedem mladih sodelavcev. Ko smo iskali možnosti, da bi nas pri tem država deloma razbremenila, na primer s plačilom prispevkov za dve leti, so nam na davčni upravi svetovali, naj se ti ljudje najprej za pol leta vpišejo v zavodovo evidenco brezposelnih. Država namreč prispevke plača le mladim, ki so vsaj pol leta brezposelni. Mi si tega seveda ne moremo privoščiti. Tudi študent, ki je zaključil študij, je lahko zelo dober sodelavec. A kaj, ko bi ga moral v tem primeru dati najprej za pol leta v breme državi.«
