V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), kjer gradijo zdaj že 1,43 milijarde vreden projekt šestega bloka, celjski kriminalisti preiskujejo več sklopov kaznivih dejanj, pri katerih naj bi nastalo za kar 161 milijonov evrov premoženjske škode.
Posebna delovna skupina, ustanovljena za preiskovanje problematike v Šoštanju, trenutno obravnava že 11 sklopov zadev, povezanih z gradnjo blokov TEŠ 5 in TEŠ 6 ter tudi z nepravilnostmi pri poslovanju termoelektrarne. Storjenih naj bi bilo kar 17 različnih kaznivih dejanj. Od zlorabe položaja ali pravic, davčne zatajitve, krive ovadbe, ponarejanja listin do vdora v poslovni informacijski sistem, preslepitve pri pridobitvi kredita ali ugodnosti in pranja denarja.
To je razvidno iz prvega vmesnega poročila o izvajanju vladnega programa ukrepov za preprečevanje korupcije. Na prvem mestu je pregledna revizija postopkov in poslovanja TEŠ 6. Torej megalomanskega projekta, ki je tik pred dokončanjem in bo še prihodnjih nekaj desetletij bremenil energetiko ter morda celo proračun. Čeprav ga od samega začetka spremljajo sumi velikih nepravilnosti in korupcije, niti državni organi niti organi pregona nimajo celovitega pregleda nad dogajanjem in vsemi okoliščinami.
Kdo vse je osumljen več kot 161-milijonskega oškodovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki so jo v zadnjem desetletju vodili Uroš Rotnik, Simon Tot, Franc Rosec in trenutno Peter Dermol, in pri katerih poslih naj bi nastalo največ premoženjske škode, uradno ni mogoče preveriti. »Ker preiskava še poteka, konkretnejših podatkov še ne moremo posredovati,« so včeraj navedli na Policijski upravi Celje. V zadnjih letih je bilo zaradi ravnanja nekdanjih vodilnih v TEŠ pri projektu izgradnje bloka 6 in tudi drugih poslov izpeljanih več hišnih preiskav, v katerih so kriminalisti iskali dokaze o domnevnem prejemanju provizij in podkupnin.
Rotnik pod drobnogledom
Najbolj so odmevale tiste iz junija 2012, ko so potrkali na vrata enega najvplivnejših poslovnežev in lobistov v slovenski energetiki, Petra Kotarja. Ta naj bi odigral eno od glavnih vlog pri izbiri francoskega Alstoma za dobavitelja tehnološke opreme za šesti blok TEŠ. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja so takrat pridržali dve osebi – Rotnika, ki je junija 2008 podpisal pogodbo z Alstomom o dobavi tehnološke opreme, in nekdanjega vodjo projekta Blok 6 Bojana Brešarja.
Natanko leto dni zatem so Rotnika ponovno pridržali. Preiskovalci so iskali sledi za domnevnimi provizijami, ki naj bi jih prejel nekdanji direktor TEŠ. Preverjali so, ali mu je domnevno sporno pridobljeni denar pomagal vlagati tudi Bogdan Pušnik, dolgoletni Rotnikov prijatelj in neuradni osebni finančnik. Pred dnevi smo v Dnevniku razkrili, da je Rotnik v slabem letu Dursu, kriminalistom in komisiji za preprečevanje korupcije sporočal podatke o premoženju, ki se razlikujejo tudi do dva milijona evrov. Tako naj bi davčnim organom maja lani prijavil kar 3,3 milijona evrov gotovine, medtem ko je v prijavi premoženja komisiji za preprečevanje korupcije le nekaj mesecev prej prijavil, da ima v lasti 980.000 evrov gotovine.
Po odhodu Rotnika so bile ugotovljene tudi nepravilnosti pri nabavi računalniške opreme. Poleg milijonske škode, ki naj bi jo na račun posrednikov utrpel TEŠ, so imeli nekateri od njih po ugotovitvah davčnih inšpektorjev vlogo tako imenovanih missing traderjev, ki so se pri teh poslih izognili plačilu DDV. Spomnimo tudi na revizorje Pricewaterhouse Coppers (PWC), ki so opozorili na številne nepravilnosti v projektu TEŠ 6, tudi pri 50 milijonov evrov vrednem nakupu plinskih turbin, za kar je investicijsko in razpisno dokumentacijo pripravilo Kotarjevo podjetje CEE.
Ena od ovadb se nanaša tudi na sume nepravilnosti pri podpisu dober milijon evrov vredne svetovalne pogodbe za tehnično svetovanje pri montažnih delih na bloku 6 z nemško korporacijo RWE. Kot je znano, je leta 2010 konzorcij Hamon, v katerem je bil tudi danes propadli SCT, ovadil vodstvo TEŠ zaradi suma zlorabe položaja, ker da so razpis za hladilni sistem šestega bloka oddali ponudniku, ki je bil za tri milijone evrov dražji od cenovno najugodnejšega.
So v TEŠ preslepili poslance?
Sumi nepravilnosti so se pojavili tudi pri gradbenih delih na drugih blokih. Gre za obnovo kotla na bloku 5, ki jo je v letih 2006 in 2007 izpeljal Alstom. TEŠ je zanjo plačal 2,4 milijona evrov. Švicarski preiskovalci so odkrili, da je Kotarjev Sol Continental z enim od Alstomovih podjetij skoraj hkrati sklenil svetovalno pogodbo, ki mu je prinesla 117.000 evrov. Ne nazadnje policisti preverjajo sume, ali so v TEŠ morda preslepili poslance, da so odobrili državno poroštvo za 440 milijonov evrov visoko posojilo, ki so ga v Šoštanju najeli pri Evropski investicijski banki (EIB).
Da ne gre le za večmilijonska oškodovanja, potrjuje ena od kazenskih ovadb, ki jo je nekdanji direktor TEŠ Rotnik vložil konec leta 2010. V njej je neznanemu storilcu očital ponarejanje listin, vodji odbora za aktivni nadzor investicije v TEŠ 6 Deanu Besednjaku pa nepooblaščen vdor v poslovno-informacijski sistem. Po oceni takratnega prvega moža HSE Matjaža Janežiča je šlo za neutemeljeno ovadbo.
