Kraševec je bil za predsednika uprave NFD Holdinga imenovan šele sredi leta 2012, ko so nadzorniki pod pritiski bank s te funkcije razrešili Stanislava Valanta. NFD Holding se sicer že več mesecev otepa stečaja. Čeprav so v družbi v zadnjih dveh letih prodali številne finančne naložbe, med drugim Ljubljanske mlekarne, Etol, Terme Maribor in družbo za upravljanje NFD, jih še vedno bremeni za 40 milijonov evrov bančnih posojil.
Dogovor o dolgoročnem reprogramu posojil, ki je predvideval tudi 9-milijonsko dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, so v NFD Holdingu z bankami in Savo sklenili že pred več kot letom dni, vendar Banka Slovenije bankam nato ni dovolila vstopa v lastništvo holdinga. Zaradi tega so v NFD Holdingu kasneje na sodišče vložili predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, kar pa očitno ponovno ni pogodu centralnim bankirjem. Banka Slovenije je po neuradnih informacijah bankam pred dnevi poslala dopis, naj ponovno premislijo o smiselnosti sanacije NFD Holdinga. Tokrat naj bi centralne bankirje med drugim motilo, da pri sanaciji lastniki ne bodo razlaščeni. A ob tem spomnimo, da so delničarji NFD Holdinga že lani prostovoljno pristali na razvodenitev njihovega lastništva, vendar je, kot rečeno, temu nasprotovala prav Banka Slovenije.
