Košorok je dejal, da se Premogovnik Velenje že nekaj časa nahaja v hudih finančnih razmerah, dogodki, ki bodo sledili, pa bodo preglavice povzročili ne samo Šaleški dolini, temveč tudi skupini HSE.
Po Košorokovi oceni bo načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja Premogovnika Velenje posegel v stroške optimizacije skupine Premogovnik Velenje. Velenjski rudnik je namreč zadolžen v višini 75 milijonov evrov, od tega HSE dolguje 16 milijonov evrov, Novi Ljubljani banki pa 22 milijonov evrov.
Prvi mož HSE ocenjuje, da se racionalizacija poslovanja v Premogovniku Velenje dotika socialne varnosti vseh zaposlenih, narejenih pa je več scenarijev, kako poslovanje optimirati. Košorok je priznal, da je Premogovnik Velenje edini v skupini HSE, ki je v zadnjih dveh letih zmanjševal plače.
Glede cene premoga v višini 2,25 evra za giga joul energije za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je Košorok poudaril, da je zelo nenavadno, da je ta cena pri 95-odstotkih dokončanega projekta postala vprašljiva. Pri tem pa je izpostavil, da je bila ta cena premoga določena že leta 2004. Ob tem je poudaril, da ni prav, da vsi očitki za razmere v slovenski energetiki letijo na HSE.
V primeru dviga cene na 3,25 evra za giga joul bo Teš po njegovem mnenju poslovala z večmilijonsko izgubo, elektrika bi se podražila in bi jo bilo težko prodati na trgu.
Racionalizacija potrebna tudi v Tešu
"Racionalizacija poslovanja ni potrebna samo v Premogovniku Velenje, ampak tudi v Tešu. Projekt Teš 6 je projekt celotne Slovenije. Treba je stopiti korak nazaj in se v miru pogajati s stavkajočimi rudarji," je še dejal Košorok.
Predsednik uprave Premogovnika Velenje Ivan Pohorec je tudi priznal, da so likvidnostne težave v družbi izjemno kritične. Po njegovi oceni pri obstoječi situaciji cena premoga za Teš 6 v višini 2,25 evra za giga joul ne more biti dosegljiva oziroma ta cena ne omogoča normalno obratovanje rudnika in mu prinaša večmilijonsko izgubo. Trenutna cena pa je 2,45 evra za giga joul energije.
Izračuni so pokazali, da bi cena 3,25 evra za giga joul energije prihodke premogovnika dvignila za 30 milijonov evrov, vendar bi v istem znesku narasli stroški Teša. Ta cena bi tako uničila naprej Teš, a potem tudi premogovnik, ker je Teš kupec njegovega lignita.
Pohorec tudi meni, da se bo morala skupina Premogovnik Velenje prestrukturirati in o tem ni nobenega dvoma. O tem se po besedah Pohorca morajo pogovoriti s socialnimi partnerji, vendar se je z njimi težko pogajati, če postavljajo ultimate.
Več opcij
Pohorec je prepričan, da obstaja več opcij, kako naprej, vendar vse strani bodo morale nekoliko popustiti. "Ne moremo stati na različnih bregovih. Premogovnik ne rabi pomoč, rabi pravo ceno premoga ali dokapitalizacijo. Če bo premogovnik dobil pravo ceno za premog, bomo lahko poplačali svoje obveznosti," pravi Pohorec.
Dodal je še, da so morali četrtkovo napovedano praznovanje ob dnevu rudarjev 54. Skok čez kožo zaradi aktualnih dogodkov prestaviti.
Direktor Teša Peter Dermol pa je opozoril, da Slovenija uvaža več kot 10 odstotkov električne energije, brez Teša 6 pa bi ta uvoz presegel 40 odstotkov. V tem primeru bi po njegovi oceni izgubili številna delovna mesta in s tako uvoženo energijo bi služili trgovci z električno energijo.
Če dvignemo ceno premoga nismo nič naredili, saj se v tem primeru breme prenese na Teš. Zato po njegovih besedah treba iskati celovite rešitve za Premogovnik Velenje in Teš, ob tem pa računa na pomoč lastnika družb HSE.
Za Dermola je projekt Teš 6 dober projekt. Meni tudi, da se država mora vprašati, ali sploh potrebuje električno energijo iz Teša.
V razpravi je med drugim sodeloval tudi član pogajalske skupine velenjskih knapov Aleksander Kavčnik, ki je dejal, da zaposleni v Premogovniku Velenje ne pristajajo več na znižanje plač. Ocenil je, da bodo pogajanja z upravo rudnika in HSE dolga, saj so se rudarji odločili, da ne bodo več popuščali.
Stavkajoči rudarji pa so v torek povedali, da zahtevajo izplačilo zaostanka plač iz let 2012 in 2013 do konca letošnjega leta in zagotovilo izplačila plač po kolektivni pogodbi do 18. v mesecu, kar pomeni, da ne pristajajo na predlagano 10-odstotni znižanje plač. Če bo kakšen mesec plača zamujala, pa rudarji napovedujejo, da bodo takoj naslednji dan začeli stavkati.
Tretja stavkovna zahteva je izplačilo regresa v višini nekaj manj kot 800 evrov in nagrade ob 3. juliju dnevu rudarjev do 18. julija, četrta zahteva pa se nanaša na ohranitev obstoječih pravic zaposlenih v primeru prisilne poravnave ali stečaja rudnika.
Rudarji upravo opozarjajo, da ne sme uvesti nobenih sankcij za stavkajoče, med stavko pa morajo dobiti plačo in ostale pravice, ki jim pripadajo. Med stavkovnimi zahtevami so tudi spoštovanje in izvajanje sporazuma podpisanega marca letos med podjetniškim sindikatom, upravo rudnika in HSE, uprava rudnika pa mora v dogovoru z vodstvom HSE zagotoviti, da bodo v ceni premoga zajeti vsi stroški, ki nastanejo pri ali zaradi izkopa premoga.
