Nerazumnih zahtev javnih naročnikov in njihovega pretiravanja z zahtevanimi finančnimi zavarovanji, ki dodobra blokirajo garancijski potencial izvajalca, se bo ministrstvo za finance po številnih, a neuspešnih priporočilih zdaj končno lotilo tudi z uredbo. Zavarovanja bodo lahko javni naročniki praviloma zahtevali samo za vrednejša javna naročila, zahteve po bančnih garancijah bodo omejene, prav tako bodo omejene višine zavarovanj in zavarovalno obdobje.
Ministrstvo: Neustrezne zahteve omejujejo konkurenčnostin dražijo investicije
Naj ne pretiravajo pri zahtevanih finančnih zavarovanjih, je javne naročnike pozival že nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, lani pa je finančno ministrstvo poziv ponovilo. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance pod vodstvom Uroša Čuferja, so ministrstva, organi v sestavi in vladne službe priporočila v večji meri upoštevali, vendar pa se finančna zavarovanja uporabljajo pri večini vseh postopkov javnih naročil. Naj omenimo, da so po mnenju izvajalcev sporni predvsem javni razpisi občin. Poročali pa smo tudi o ministrstvu, ki mu je izvajalec obnove stavbe zagotovil kar 25-letno bančno garancijo. Gospodarstvo opozarja, da je to nevzdržno, saj se podjetju, ki zmaga na razpisu, s tem pomembno omeji njegov ne le garancijski potencial, ampak tudi možnosti nadaljnjih finančnih virov oziroma kreditni potencial. Javna naročila, ki so v obdobju upadanja gradbeništva pogosto edini vir poslov, so za podjetja tako hkrati rešitev in mlinski kamen. Poleg tega so podjetja prisiljena v sklepanje konzorcijev, kjer eno prispeva reference, drugo garancijski potencial, širil pa se je tudi vpliv tujih podjetij, za katerimi so stale njihove matične banke. Razlog za nerazumne zahteve po zavarovanjih se skriva v iskanju alibija za lastno odgovornost javnih naročnikov, opozarjajo kritiki.
»Strinjamo se, da, še posebej v trenutni gospodarski situaciji, prekomerne in neustrezne zahteve javnih naročnikov po finančnih zavarovanjih še dodatno omejujejo konkurenčnost na javnem naročanju in v gospodarstvu ter nepotrebno dvigujejo stroške javnega naročanja,« so nam pojasnili na ministrstvu. In ker so »drugi naročniki« priporočilom ministrstva sledili manj zavzeto, so na ministrstvu pripravili predlog uredbe.
Bančne garancije poslej izjema, ne pravilo
Javni naročniki zahtevajo od izvajalcev praviloma tri vrste zavarovanj, in sicer za resnost ponudbe, za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku. V skladu z uredbo bi lahko naročnik finančno zavarovanje zahteval le, če to opravičuje tveganje, povezano s predmetom in okoliščinami javnega naročanja, zahteva po bančni garanciji pa je praviloma omejena zgolj na višje vrednosti naročil, in sicer za blago in storitve nad 134.000 evrov, za gradnje pa nad 274.000 evrov.
Zavarovanj za resnost ponudbe pri nabavi blaga, ki je široko dostopno na trgu in ki se naročniku dobavi enkrat, javni naročniki ne potrebujejo, pravi uredba. Prav tako se za tovrstno zavarovanje ne uporablja bančne garancije, sicer pa lahko zavarovanje znaša največ tri odstotke ocenjene vrednosti naročila. V primeru zavarovanj za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti lahko višina zavarovanja znaša največ deset odstotkov pogodbene vrednosti. V primeru, ko naročnik zadrži del sredstev, pa ta skupaj z zavarovanji ne smejo preseči deset odstotkov vrednosti naročila.
Največ težav so izvajalcem sicer predstavljale zahteve po bančnih garancijah za odpravo napak v garancijskem roku. Ta je namreč praviloma daljši, kot je trajanje postopka izbire izvajalca ali izvajanje del. Kot smo že poročali, ne gre za garancijo, da bo izvajalec morebitne napake, ki se pojavijo v garancijski dobi, odpravil, ampak za zahtevo, da pridobi za to jamstvo banke. Z uredbo bi lahko višina zavarovanj za odpravo napak v garancijskem roku znašala največ pet odstotkov pogodbene vrednosti, garancijski rok, v katerem naročnik zahteva finančno zavarovanje, pa ne bi smel biti daljši od petih let.
