Predsednika uprave Nove KBM Aleša Hauca nadziranje hčerinskih podjetij mariborske banke, zdaj ko si z opravljanjem teh funkcij ne more več »popravljati« prejemkov, očitno ne zanima več.
Potem ko je Slovenski državni holding (SDH) konec junija s posebnim skupščinskim sklepom predsedniku in članu uprave Nove KBM prepovedal, da bi v hčerinskih podjetjih še naprej prejemala visoke sejnine in nadomestila, je Hauc začel s teh funkcij odstopati in jih prepuščati svojim podrejenim. Za tiste zaposlene v NKBM, ki niso člani uprave, namreč omejitve ne veljajo. Hauc bo pri nadziranju hčerinskih podjetij lahko po novem računal zgolj še na povračilo stroškov, torej namesto na nekaj deset tisoč evrov zgolj še na nekaj sto evrov na leto.
Hauc in član uprave Nove KBM v odhodu Igor Žibrik sta tako sredi minulega meseca že izstopila iz nadzornega sveta dunajske Adrie bank, ki je od letos v stoodstotni lasti mariborske banke. S koncem septembra bo Hauc izstopil tudi iz upravnega odbora srbske KBM banke (nekdanja Credy banka). V upravni odbor te hčerinske banke je bil Hauc imenovan šele pred vsega nekaj meseci, zdaj pa ga bo na tej funkciji zamenjal Mitja Leskovar, ki je marca letos napredoval na položaj direktorja centra za upravljanje skupine.
Informacij, da naj bi Hauc nameraval izstopiti tudi iz nekaterih preostalih nadzornih svetov, v banki niso želeli komentirati. Prav tako v banki skrivajo podatke, kdaj sta Hauc in Žibrik prejela zadnje plačilo za nadziranje hčerinskih podjetij Nove KBM. Hauc in Žibrik sta se po pojasnilih banke sejninam in nadomestilom odpovedala 8. julija, torej deset dni po skupščini. Hauc trenutno poleg nadzornega sveta KBM Infonda vodi še nadzorna sveta Poštne banke Slovenije in Moje naložbe.
Čeprav je Hauc kot predsednik uprave mariborske bančne odgovoren za poslovanje celotne skupine, torej tako matične banke kot tudi njenih hčerinskih družb, mu je od leta 2012 nadziranje teh podjetij prineslo visoke dodatne zaslužke. Samo lani je imel z opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta v odvisnih in pridruženih družbah Nove KBM kar 55.000 evrov bruto prejemkov. Ti bi bili letos, če vmes ne bi posegel SDH, še nekoliko višji. Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta je namreč svoje prejemke z nadziranjem hčerinskih družb oplemenitil za kar 31.000 evrov bruto. Povprečno je torej Hauc iz tega naslova dobil 5170 evrov bruto na mesec oziroma dobrih deset odstotkov več kot lani. Zdaj lahko Hauc računa le še na povračilo potnih stroškov, vendar le, če je hčerinska družba od njegovega domovanja oddaljena več kot 100 kilometrov.
Od imenovanja v upravo NKBM leta 2012 je Hauc iz hčerinskih podjetij prejel že 113.000 evrov bruto prejemkov, za vodenje matične banke pa 301.500 evrov bruto. V nekaj več kot dveh letih na čelu mariborske banke je torej Hauc skupno prejel že 414.500 evrov bruto. Nekoliko več prihodkov kot Haucu je nadziranje hčerinskih podjetij NKBM prineslo Žibriku. V manj kot dveh letih je namreč Žibrik kot nadzornik v hčerinskih podjetjih Nove KBM prejel visokih 115.000 evrov bruto, le dobrih 20.000 evrov manj, kot je lani prejel za opravljanje funkcije člana uprave Nove KBM.
