Potem ko je tri milijone evrov iz sodne poravnave med mestno občino Nova Gorica in SGP Gorica – v likvidaciji končalo na računih podjetij poštnih nabiralnikov, je primorski gradbinec očitno tik pred stečajem.
V noči na ponedeljek se je končala blokada računov SGP Gorica, ki se je vlekla dolgih pet let. Toda v nekoč velikem gradbenem podjetju niso poravnali dolgov, ampak je preprosto prišlo do zaprtja njegovega zadnjega računa pri Abanki Vipi. Likvidacijski postopek sicer vodi podjetje Tomaža Rojsa, nekdanjega direktorja SGP Gorica, ki je leta 2011 nekaj mesecev vodil likvidacijo Montavarja Metalna Nova. Ta je po prihodu čeških lastnikov končal v stečaju, v katerem je izginila vsa poslovna dokumentacija.
Da bi bila lahko usoda SGP Gorica prav takšna, potrjuje več podatkov. Najmanj trije upniki so od sodišča zahtevali takojšnji začetek stečajnega postopka SGP Gorica, saj da je vrednost premoženja že sredi lanskega leta znašala manj kot njegove celotne obveznosti. Naključje ali ne, sredi lanskega leta je prišlo do zamenjave lastništva. Namesto podjetja Pozicija, ki sta ga dolga leta obvladovala Janez Artič starejši in Miha Šegula, še eden od bivših direktorjev SGP Gorica, je do 52-odstotnega lastništva prišlo podjetje The E-Emporium. Za njim stojijo akterji iz afere Orion, ki poslovnežem dvomljivega slovesa pomagajo pri prenašanju premoženja v tujino in zapiranju propadlih družb.
Ali ima SGP Gorica res manj premoženja kot dolgov, naj bi odločilo sodišče oziroma izvedenec finančne stroke. Po dostopnih podatkih pa bi lahko bile njihove bojazni povsem upravičene. Še leta 2011 je imela družba za več kot 15 milijonov evrov nepremičnin, terjatev in finančnih naložb ter za še enkrat toliko pričakovanih izkupičkov od odškodninskih zahtevkov. Na drugi strani so upniki v likvidacijsko maso SGP Gorica prijavili za šest milijonov evrov terjatev. Danes je slika ravno obrnjena. Konec aprila letos je imel SGP Gorica po novih cenitvah za okoli 1,8 milijona evrov premoženja. Dolgov je še vedno za najmanj 3,5 milijona evrov. Temu, da premoženje za 460.000 evrov presega obveznosti, pa je očitno botrovala 2,6 milijona evrov visoka tožba, ki jo je SGP Gorica leta 2008 sprožil proti Salonitu Anhovo in jo vrednoti kot izterljivo premoženje.
Za to, da so se sredstva novogoriške občine iz poravnave prelile na podjetja Perota, Presta, K11 in Zaklon, ki jih obvladuje družba WPF, registrirana v ameriški davčni oazi Delaware, naj bi poskrbel Janez Artič mlajši, ki je v letih od 2008 do 2013 vodil likvidacijo SGP Gorica. Oktobra 2010 je namreč prodal projektna podjetja, ki so bila upravičena do občinskih milijonov. Pred tem je SGP Gorica nanje prenesel zemljišča, ki so bila predmet spora, s tem pa tudi pravico do denarja. Kar je zanimivo, do prodaje je prišlo v ponedeljek, 11. oktobra 2010. Le tri dni prej je Artič od sodišča prejel pravnomočni sklep o odpravi začasne odredbe, s katero je SGP Gorica dobil nazaj pravico do razpolaganja s premoženjem. Čeprav naj bi po tistem začeli novo preverjanje tržnih vrednosti nepremičnin, so za dragocena projektna podjetja takoj našli kupca.
To je bilo podjetje Geoprom, ki ji je SGP Gorica po dostopnih podatkih dolgoval približno 300.000 evrov. Ali je terjatev pobotalo in v zameno dobilo projektna podjetja, nismo mogli preveriti. Če je bilo tako, bi si s takšno potezo za več kot sedemkrat povrnilo vložek. Kljub temu Geoprom, ki je danes na robu stečaja, ni bil dolgo njihov lastnik. Tri dni kasneje jih je prodal podjetju Ronket pod vodstvom Marka Milenkoviča iz Kopra. Ali so bile pri preprodajah razlike v ceni, ni znano. Po tistem je bila večina projektnih podjetij pripojena drugo k drugemu, občinski denar pa je končal pri praznih podjetjih, za katerimi stoji skrivnostni ameriški WPF. Artič nam je sicer zagotovil, da sam nima nič z WPF, družbo pa naj bi upravljal Milan Ranković iz Srbije.
Kljub vsemu je vezni člen med vsemi vpletenimi ravno Artič. Del teh podjetij je bil podobno kot SGP Gorica registriran na Čebelarski ulici v Ljubljani, kjer je pred časom bival Artič. V več podjetjih je bila zastopnica Urška Kavšek, po naših informacijah njegova dolgoletna zunajzakonska partnerica. Direktor podjetja K11, enega od prejemnikov občinskih sredstev, je bil Matjaž Pregelj, domnevno polbrat Kavškove. Njegovemu podjetju je Artič leta 2003 prodal stanovanje v Ljubljani. Pregelj je bil tudi kupec 600 kvadratnih metrov velike nezazidljivega zemljišča v Portorožu od Gradbenega podjetja Bežigrad (GPB). To nepremičnino je Preglju kot stečajnik GPB prodal ravno Artič. Omenimo še Sebastijana Preglja, ki je bil zakoniti zastopnik in lastnik Geoproma, ključnega podjetja v poslih SGP Gorica.
