Kriza ni spravila na kolena le podjetij, ampak tudi številna gospodinjstva. Čeprav se tako brezposelni kot tisti z nižjimi prihodki soočajo s podobnimi težavami pri odplačevanju posojil, jih banke obravnavajo ločeno. Precej več rešitev ponujajo brezposelnim, ki predstavljajo levji delež slabih posojil gospodinjstvom.
Obseg slabih posojil gospodinjstvom se je sicer od leta 2010 do konca avgusta lani zvišal s štirih na 5,7 odstotka. V bančni bilancah je tako že več kot 475 milijonov evrov slabih terjatev do gospodinjstev (130 milijonov evrov več kot pred štirimi leti), ki so vselej veljala za ene najvarnejših naložb bank. A časi se spreminjajo. Če je bilo še sredi leta 2008 manj kot 60.000 brezposelnih, je v začetku leta 2014 zaman iskalo zaposlitev skoraj 130.000 ljudi, po zadnjih podatkih iz oktobra lani pa skoraj 116.000. Razpoložljiv dohodek prebivalcev se je v enakem času znižal za skoraj desetino, kar je posledica tako visoke brezposelnosti kot tudi zniževanja plač. S težavami pri odplačevanju posojil se bo tako tudi v prihodnje srečalo še marsikatero gospodinjstvo. Ob dejstvu, da se obseg posojil gospodinjstvom zopet krepi in pri 8,36 milijarde evrov zaostaja le približno 500 milijonov evrov za vrhuncem iz leta 2012, bi lahko slaba posojila kmalu prebila mejo pol milijarde evrov.
Podaljšanje odplačevanja posojila ni zastonj
V bankah za zdaj niso zaskrbljeni, kar dokazuje tudi zelo omejen nabor rešitev za tiste posojilojemalce, ki ostanejo brez večjega dela prihodkov. Čeprav bančniki zatrjujejo, da obravnavajo vsakega posojilojemalca individualno, imajo za gospodinjstva, ki zaidejo v finančne težave, železni repertoar rešitev, kot je moratorij ali podaljšanje dobe odplačevanja kredita. V Abanki Vipi predstavijo posojilojemalcu na primer še možnost dogovora o pristopu k dolgu, kar pomeni, da kredit pomaga odplačevati tretja oseba (družinski član, partner…). Dodatna možnost je prevzem dolga, ko posojilo odplačuje naprej tretja oseba. V NLB pa omogočajo še združitev dolgov, ki služi predvsem za preglednejše upravljanje financ.
A nobena rešitev ni zastonj. Notarske stroške in stroške sklenitve nove pogodbe morajo običajno kriti posojilojemalci sami, kar jih lahko stane nekaj deset ali celo nekaj sto evrov. Moratorij, ki odplačevanje posojila zamakne v kasnejši čas, prinaša ob stroških dogovora z banko običajno tudi višje mesečne obroke. To je lahko še posebno problematično pri dolgoročnih kreditih, kjer je treba biti pozoren tudi na zviševanje ključne obrestne mere. Če bi euribor zrasel na ravni izpred krize, bi lahko anuiteta zrasla tudi za tretjino, kar lahko nekoga, ki ima že zdaj težave z odplačevanjem posojila, pahne v nemogoč položaj.
Morda bolj smiselna rešitev v tem primeru je podaljšanje ročnosti posojila, ki odplačevanje posojila raztegne na daljše časovno obdobje, a zahteva nižji mesečni obrok. A tudi ta terja dodatek k posojilni pogodbi, ki se zaračunava po ceniku bank. V SKB stane sprememba dobe odplačevanja posojila denimo 80 evrov, v Abanki Vipi pa stane izdelava aneksa k pogodbi med 35 in 85 evri. Če aneks sestavi notar, pa med 80 in 300 evri.
Ob tem velja opozoriti, da banke različno obravnavajo posojilojemalce, ki so ostali brez službe, in tiste, ki jih je doletelo znižanje plače. To je na lastni koži spoznal eden od komitentov NLB, ki ga je doletelo skoraj 50-odstotno znižanje plače. Banka prošenj za znižanje mesečnega obroka ni uslišala.
Da banke zapostavljajo grožnjo, ki jo prinaša nenadno znižanje plač, dokazuje tudi to, da se za takšen primer posojilojemalec ne more zavarovati. »Takega zavarovanja ne poznamo,« so dejali v Abanki Vipi, v Novi KBM (NKBM), čeprav o tem razmišljajo, pa za zdaj ne ponujajo denimo niti zavarovanja za primer brezposelnosti. Ta proizvod ima v svoji ponudbi velika večina bank. V Hypo Alpe-Adria-Bank prinaša sklenitev zavarovanja za primer brezposelnosti šest plačanih mesečnih obrokov, v banki Raiffeisen devet plačanih obrokov, v NLB pa posojilojemalcu posojila ni treba odplačevati vse leto.
A prav previdnost je verjetno najpomembnejši nasvet, ki bi ga moral spoštovati vsakdo pred najetjem posojila. »Raje se odločite za nižjo mesečno obremenitev, na primer 30 odstotkov plače, s čimer se lahko izognete zapletom ob morebitnem znižanju plače,« svetuje Margareta Reberšak iz SKB, direktorica sektorja za kreditiranje prebivalstva.
Jan Bratanič
