Zaplete, nastale pri slovenskem delu projekta Južni tok, ki je že več mesecev pod vprašajem, bo zdaj pomagal reševati tudi predsednik republike Borut Pahor.
V njegovem kabinetu so nam včeraj potrdili, da je Pahor za danes sklical delovni posvet, na katerem bo govor o energetski oskrbi Slovenije in Evrope v luči dogajanj v Ukrajini ter odnosov med EU in Rusijo. Nanj je povabil sedem gostov: ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, državnega sekretarja na tem ministrstvu Bojana Kumra, predsednika uprave Geoplina Boštjana Napasta, prvega nadzornika te družbe Andreja Ribiča, direktorja Plinovodov Marjana Eberlinca in zastopnika podjetja Južni tok Slovenija Franca Cimermana. Na dnevnem redu srečanja bo tudi plinovod Južni tok, natančneje »nekatera opozorila glede načrtov izgradnje«, so pojasnili v kabinetu.
Sestanek sovpada z diplomatskim vreliščem med Brusljem, ki gradnji plinovoda ostro nasprotuje in pri tem državam EU, sodelujočim pri projektu, odkrito grozi s povračilnimi ukrepi, in Moskvo, ki v Južnem toku poleg povečanja energetskega vpliva v Evropi vidi tudi enega od vzvodov pritiska na Ukrajino. Na tej šahovnici interesov se je že pred časom znašla Slovenija, ki ji resno grozi, da jo bo Gazprom skoraj pet let po podpisu meddržavnega sporazuma z Rusijo izločil iz projekta. K temu je namreč aprila uradno pristopila tudi Avstrija, kar ruski družbi odpira vprašanje smiselnosti gradnje dodatne plinovodne povezave med Madžarsko in Italijo prek Slovenije. Da je naša država zaradi strogega spoštovanja evropske zakonodaje v projektu izgubila začetno prednost pred Avstrijo, kar lahko vsaj na kratek rok vpliva tudi na odnose naše države z Rusijo, je očitno spoznal tudi Pahor. »Predsednik podobne delovne posvete sklicuje vsakič, ko za neko pomembno vprašanje oceni, da potrebuje ustrezne informacije in se želi o tem posvetovati s strokovnjaki ali pristojnimi v državi,« so nam na vprašanje, zakaj sklicuje sestanek, odgovorili v Pahorjevem kabinetu.
Sestanek obeta pestro izmenjavo mnenj. Oba ministra veljata za velika zagovornika projekta. Erjavca, ki se je pred kratkim mudil v Moskvi, že v začetku julija čaka srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejom Lavrovom, ki je včeraj obiskal Srbijo, ključno državo na trasi plinovoda. Omerzel je Rusijo nazadnje obiskal lani jeseni. Tam se je ob posredovanju Aljoše Ivančiča, ključnega Gazpromovega lobista v Sloveniji, sestal s predsednikom upravnega odbora te ruske korporacije Aleksejem Millerjem.
Nekoliko drugačna zgodba sta Napast in Eberlinc. V Plinovodih so se zaradi svoje doktrine, da se bodo gradnje slovenskega dela Južnega toka lotili šele po tem, ko mu bo evropska komisija dodelila status izjeme, to odločanje pa lahko traja več let, v zadnjem letu dni večkrat bolj ali manj odkrito znašli na različnih straneh z Gazpromom. Temu je začelo zmanjkovati potrpljenja. Za nameček je Slovenija v očeh Moskve izpadla kot partner, ki govori z več glasovi. Medtem ko najvišji predstavniki države javno poudarjajo pomembnost sodelovanja Slovenije pri plinovodu, se je odločnost teh stališč vedno znova razvodenela na nižjih upravljalskih ravneh. Težava za Plinovode je, ker so drugačno pot ubrali v Avstriji. Tam so se celo v času največjega zaostrovanja odnosov med Brusljem in Moskvo intenzivno lotili zakonodajne bitke z evropsko komisijo, torej iskanja obvodov okrog predpisov, ki najbolj motijo Ruse. Med njimi izstopa prost dostop konkurentov do Južnega toka, ki lahko Gazpromu podre ekonomiko projekta, samo v Sloveniji ocenjenega na milijardo evrov.
»Od naših ruskih partnerjev imamo jasna zagotovila, da se iz Slovenije ne umikajo. Nobenih drugih informacij nimamo,« nam je včeraj zatrdil Eberlinc. »Če se najde politično stališče, ki bo v okviru zakonodaje, bom vesel. Tveganja, da bomo začeli graditi projekt, ki bo nasedel, pa ne nameravam prevzeti. To, kar se je zgodilo v Bolgariji (evropska komisija je ustavila gradnjo, op. p.), je dokaz, da razmišljam prav,« je poudaril. Že danes se bodo sicer v Moskvi nadaljevali pogovori o višini in razrezu proračuna podjetja Južni tok Slovenija, ki do zdaj domala ni imelo vloge pri pripravi projekta, saj jo je prepustilo Plinovodom. Podjetje je lani razpolagalo z milijonom evrov denarnih sredstev, za različne storitve pa je plačalo okoli 172.000 evrov.