Odhajajoča vlada, ki je v senci parlamentarnih volitev ukinila bruto financiranje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, se je odločila stopiti korak nazaj. Ukrep, ki bo prizadel okoli 20.000 zaposlenih v javnih zavodih, preostalim pa prepovedal varčevanje v pokojninskih skladih na račun plačila nižjih prispevkov, bo namreč začel veljati šele v začetku naslednjega leta.
Na ministrstvu za notranje zadeve so včeraj za Dnevnik potrdili, da je v pripravi nova sprememba uredbe o metodologiji za obračun plač v javnem sektorju, s katero bi do uvedbe omenjene prepovedi prišlo čez pet mesecev. »Do 1. januarja bodo morali izvajalci zavarovanja in delodajalci sklenjene pogodbe o dodatnem pokojninskem zavarovanju in pokojninske načrte za zaposlene v javnem sektorju uskladiti z veljavno zakonodajo in uredbo,« so nam pojasnili na ministrstvu. Novela zaradi težav z imenovanjem komisarja včeraj ni bila uvrščena na sejo vlade. Po naših informacijah bi lahko o tem odločali danes na dopisni seji.
V vsakem primeru bi jo morali potrditi v najkrajšem možnem času oziroma pred naslednjim obračunom plač javnih uslužbencev. Direktorji javnih zavodov so namreč opozarjali, da zaradi nepričakovane spremembe uredbe ne vedo, kaj bodo naredili, in da mora vsak zaposleni posebej soglašati s tem, da se mu po novem premije trgajo od neto plače. To pa je v teh dneh praktično neizvedljivo, saj je veliko zaposlenih na dopustu. Zaradi tega so napovedali, da bodo tistim, ki soglasja (še) niso oddali, zamrznili plačila premij in jih zatem naknadno za nazaj nakazali na osebne račune pri pokojninskem skladu.
Spomnimo, da bodo lahko javni uslužbenci tudi po prepovedi nadaljevali varčevanje za dodatno pokojnino, vendar tega ne bodo smeli več početi v breme bruto plače, to je plačila nižjih prispevkov in davkov, ampak se bodo morali prostovoljno odpovedati (večjemu) delu neto plače. Gre torej za prehod iz kolektivnega v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje.