Okoli 20.000 javnih uslužbencev, ki za dodatno starostno pokojnino varčujejo tudi v zasebnih pokojninskih skladih, bo čez nekaj dni, ob prejemu naslednjega obračuna plač, presenečeno ugotovilo, da jim delodajalec ne plačuje več premij ali pa jim je znižal plačo za nekaj deset evrov.
Zaposleni v več kot 500 občinah, osnovnih šolah, vrtcih, fakultetah, bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih javnih zavodih namreč po novem niso več upravičeni do vplačevanja premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje na račun zniževanja njihove bruto plače. Razlog? Vlada Alenke Bratušek je na nedavni seji spremenila uredbo o metodologiji za obračun plač v javnem sektorju in jim po sedmih letih to pravico odvzela.
Javni uslužbenci, ki jim država že plačuje borih osem evrov na mesec v zaprti pokojninski sklad ZVPSJU, lahko kljub prepovedi nadaljujejo vzporedno varčevanje za dodatno starostno pokojnino pri Prvi osebni, Moji naložbi, Skupni ali katerem od drugih ponudnikov. Tako lahko še naprej izkoriščajo davčne olajšave. Toda za razliko od zaposlenih v gospodarstvu tega ne bodo smeli več početi v breme proračunskih sredstev, to je plačila nižjih prispevkov in davkov, ampak se bodo morali prostovoljno odpovedati (večjemu) delu neto plače.
Žnidaršič-Kranjčeva izgubi pol milijona evrov na mesec
Ukrep, ki ga je odhajajoča vlada sprejela v tednu pred državnozborskimi volitvami, bo daleč najbolj prizadel Prvo osebno, ki jo obvladuje Alenka Žnidaršič Kranjc. Ta je po javno dostopnih podatkih v zadnjih letih z zaposlenimi v zdravstvu, znanosti in izobraževanju podpisala že več kot 17.000 tovrstnih zavarovalnih polic, v posebnem kritnem skladu pa ima zbranih za več kot 60 milijonov evrov sredstev, kar predstavlja četrtino celotnega premoženja Prve osebne. Če bodo javni zavodi ustavili plačila, kar naj bi se tudi dejansko zgodilo, bo Žnidaršič-Kranjčeva čez noč izgubila pol milijona evrov oziroma četrtino vseh mesečnih premij.
»Vlada načelno in deklaratorno podpira razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja (kot drugega pokojninskega stebra), vendar ga z navedenim ukrepom temeljito ruši,« je vlado in Bratuškovo opozorila Žnidaršič-Kranjčeva. »Zaradi velikih in nepopravljivih posledic ter velikega števila prizadetih oseb vas nujno prosimo za ureditev zadeve še pred naslednjim obračunom plač,« je dodala. Njenim prizadevanjem se pridružuje Moja Naložba. »Vlada je s spremembo uredbe onemogočila prostovoljno kolektivno pokojninsko zavarovanje v javnih zavodih, kar še toliko bolj preseneča ob načelnem zavzemanju vlade za krepitev drugega stebra kot poroka zagotavljanja dodatne socialne varnosti po upokojitvi,« nam je pojasnil član uprave Igor Pšunder.
Ministrstvo: Sporna poraba proračunskega denarja
Kljub osuplosti nad drastičnim ukrepom vlade, ki javnim uslužbencem prepoveduje varčevanje za dodatno pokojnino v breme bruto plače, je bila poteza pričakovana. Javna sredstva, ki bi na račun višje bruto plače ostala v javnem sektorju, to je zdravstveni in pokojninski blagajni, so se namreč prelivala v zasebne pokojninske sklade.
Tako je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lanskega oktobra javnim zavodom na področju šolstva posredovalo okrožnico o načinu vplačevanja premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Osnovne šole so jih namreč obvestile, da jim razne zavarovalnice in agenti ponujajo ugodnosti, »kot so davčne olajšave v obliki znižanja prispevkov in akontacije dohodnine, če se vključijo v kolektivni načrt na način nižanja bruto plač«. Toda, kot so jih poučili na ministrstvu, bi bilo to sporno tako z vidika »pravic zaposlenih kot porabe proračunskih sredstev«. V okrožnici so jih opozorili, da delavec in delodajalec v javnem sektorju ne smeta skleniti dogovora, po katerem bi premije odtegovali iz bruto plače, če sredstva zanjo zagotavlja proračun. To bi lahko javni zavodi počeli zgolj z lastnimi sredstvi, ki so jih pridobili s posli na trgu.
Zato jih je državni sekretar na ministrstvu Aljuš Pertinač pozval, naj v primeru, da je njihov zavod vključen v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje na neustrezen način, to nemudoma spremenijo. Obenem jih je pozval, naj mu pošljejo preglednico z bruto zneski za celotno obdobje vplačevanja premij, »da bomo poračunali preveč nakazana sredstva za prispevke delodajalca, ki vam jih mesečno nakazujemo v skladu z obračunanimi transferji za bruto plače«. Odziv javnih zavodov očitno ni bil zadovoljiv, saj je ministrstvo za notranje zadeve pol leta kasneje pripravilo spremembo uredbe, ki bruto financiranje dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence ukinja.
Pridobita proračun in Modra zavarovalnica
Ker direktorji javnih zavodov in občin nimajo več pravne podlage za takšen način plačevanja premij, bodo po vsej verjetnosti do nadaljnjega ustavili nakazila. V tem primeru bodo zaposleni začeli dobivati višje bruto in s tem tudi neto plače, a po drugi strani jim delodajalec ne bo več plačeval premij v pokojninske sklade. Del »prihrankov« pri bruto plači bo preusmerjal v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar je eden glavnih učinkov spremembe uredbe.
Vsak od 20.000 zaposlenih v javnem sektorju se lahko odloči, da bo še naprej varčeval v vzporednem (individualnem in ne več kolektivnem) pokojninskem načrtu, in delodajalcu naroči, naj nadaljuje vplačevanje premij. Toda po novem mu ne bo smel trgati od bruto, ampak od neto plače. V tem primeru bo njegova neto plača po novem nekoliko nižja. Enako bi se zgodilo, če bo delodajalec kljub administrativni prepovedi nadaljeval plačevanje premij.
Sprememba uredbe se bo pomembno obrestovala tudi Modri zavarovalnici, ki že upravlja sklad ZVPSJU. Če bodo hoteli javni uslužbenci vzporedno varčevati pri njej, jim mora omogočiti enake pogoje kot pri ZVPSJU. Ta pa ima najnižje vstopne stroške in upravljalsko provizijo, ki znaša le 0,5 odstotka vrednosti sredstev. Ob prenosu polic iz Prve osebne k Modri zavarovalnici pa bo prišlo tudi do prenosa večmilijonskih sredstev.