Predlog nove igralniške zakonodaje, ki jo je v javno razpravo lani jeseni dalo ministrstvo za finance, je bil deležen kritik z vseh strani. Poleg Hita, društva Prozis, ki združuje 30 igralnih salonov, naj bi predlogu novega zakona o igrah na srečo po naših informacijah nasprotovali tudi v vseh koalicijskih strankah.
Kako so se na finančnem ministrstvu odzvali na številne kritike, ni znano. Pojasnili so le, da je »zakon v dodelavi, javnost pa bo o predlogu rešitev pravočasno obveščena«. Po naših informacijah sta na voljo dve možnosti. Prva je, da se finančno ministrstvo na novo loti pisanja zakona, pri čemer bi upoštevalo številne predloge, ki jih je dobilo. Druga možnost pa je dopolnitev obstoječega zakona o igrah na srečo. Ta scenarij, ki naj bi bil veliko bolj verjeten, naj bi omogočil predvsem privatizacijo igralnic po hitrem postopku.
Po veljavnem zakonu o igrah na srečo ima lahko v igralnicah, kjer prirejajo tako imenovane žive igre na srečo, posamezno podjetje s povezanimi osebami največ dvajsetodstotni lastniški delež. Fizična oseba lahko obvladuje največ desetodstotni lastniški delež, pri čemer znaša zgornja meja, ki jo lahko pridobijo fizične osebe, 49 odstotkov. Z novo igralniško zakonodajo naj bi bile te omejitve odpravljene. Toda pred pridobitvijo več kot polovičnega lastniškega deleža bo morala zasebna družba dobiti dovoljenje finančnega ministra.
V Hitu so ocenili, da bi morali z novo zakonodajo bolj urediti koncesijsko politiko. Po predlogih družbe bi moralo obstajati pet tipov koncesij, in sicer za igralne salone, igralnice, grand casino, igralniško-zabaviščni center in igralniško-zabaviščni megacenter. Medtem ko naj bi najvišja efektivna davčna stopnja za igralni salon znašala 35 odstotkov, bi bila za igralniško-zabaviščni megacenter osem odstotkov (v Hitu zdaj znaša 33 odstotkov). Za predstavo: v Hitu so predlagali, da bi moral imeti takšen center 1500 igralnih avtomatov, 100 igralnih miz in 600 sob, finančno ministrstvo pa predlaga 2000 igralnih avtomatov, 100 igralnih miz in 1000 sob. Podoben center je pred leti nameraval Hit zgraditi z lasvegaško družbo Harrah's Entertainment. V Hitu so še pojasnili, da je za njihovo poslovanje ključno, da država na novo določi davčno osnovo za obračun koncesijskih dajatev. Tako naj bi se od celotne bruto realizacije sprva obračunal davek od iger na srečo, koncesijska dajatev pa naj bi se nato obračunala od nove zmanjšane osnove.
Tako Prozis kot poslanska skupina SD sta ministrstvo za finance opozorila, da je predlog zakona v nasprotju s strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji. Poleg tega se sprašujeta, na kakšni podlagi si je država zamislila, da bodo posamezne koncesije podeljene za največ pet let. Takšno stališče je v nasprotju s strategijo razvoja iger na srečo, ki določa, da se koncesija dodeli za daljše obdobje (10 ali 15 let), vzame pa se jo lahko le ob hujših kršitvah koncesijske pogodbe, so poudarili v Prozisu. V SD pa se sprašujejo, ali je možno pričakovati, da bo investitor vlagal visoke zneske v igralništvo, če bo koncesija trajala le pet let. Pri tem opozarjajo, da so obstoječi koncesionarji pri relativno visokih investicijah upoštevali dosedanjo prakso, da se koncesija v vsakem primeru podaljša, če se igre na srečo prirejajo zakonito in pošteno. Tistim podjetjem, ki že imajo koncesijo za igralne salone, bi bilo smiselno omogočiti preživetje, saj zagotavljajo delovna mesta, državi, občinam in drugim pa prihodke, so prepričani v Prozisu.
Pomemben predlog spremembe je bil tudi, da bo država v enem letu postala stoodstotna lastnica Loterije Slovenije (zaposleni in nekdanji zaposleni zdaj obvladujejo 10 odstotkov delnic družbe). Toda po opozorilih SD ministrstvo za finance sploh ni predvidelo, na kakšen način se bo financiral nakup teh delnic. Hkrati ni ocenilo niti, kakšne so posledice uvedbe novega zakona o igrah na srečo za proračun.
