Potem ko je spodnji dom avstrijskega parlamenta že v začetku meseca potrdil posebni zakon, ki omogoča popoln izbris 890 milijonov evrov podrejenega dolga koroške bančne skupine Hypo Alpe Adria, je to pred dnevi storil tudi zgornji dom. Vlagatelji, ki bodo ostali brez milijonov že napovedujejo pritožbo na ustavno sodišče. Spomnimo, da je primer izbrisa približno 460 milijonov evrov podrejenega dolga v Sloveniji že na ustavnem sodišču, tožniki pa so v preteklosti večkrat s prstom kazali prav na avstrijsko bančno skupino, kjer da se za takšen ukrep niso odločili.
Za podrejeni dolg v Sloveniji sicer ni jamčila država, medtem ko so imeli vlagatelji v podrejene obveznice Hypa jamstva dežele Koroške. Kljub temu bo breme odpisa očitno padlo ravno na njihova ramena. S tem se bo Avstrija izognila morebitnemu bankrotu Koroške, ki ima letno »komaj« dve milijardi evrov davčnih prihodkov, medtem ko je na vrhuncu jamčila za kar 25 milijard evrov dolga skupine Hypo.
Čeprav je nova zakonodaja namenjena razbremenitvi avstrijskih davkoplačevalcev, podobno kot to predvidevajo nova pravila za sanacijo evropskih bank v finančni stiski, gre Dunaj z odpisom dolga z državnim jamstvom vendarle korak dlje kot predhodniki. Med bolj prizadetimi bosta veliki zavarovalniški skupini Vienna Insurance Group (VIG) in Uniqa, ki naj bi izgubili 50 milijonov evrov in 34 milijonov evrov. »Prišlo bo do vsesplošne izgube zaupanja v Avstriji,« opozarjajo vlagatelji, nad novo zakonodajo pa niso navdušeni niti v bonitetnih agencijah niti v Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Osrednji borzni indeks ATX je od marca izgubil že več kot deset odstotkov svoje vrednosti. »Gre za hladnokrvno razlastitev,« se je v intervjuju za časnik WirtschaftsBlatt razbesnel prvi mož VIG Peter Hagen in napovedal boj vse do ustavnega sodišča.
Michael Spindelegger, avstrijski finančni minister, na drugi strani ne razume burnega odziva vlagateljev, saj je Dunaj že marca napovedal, da bo nadzorovano likvidiral banko in tudi nedvoumno nakazal, da bodo lastniki podrejenega dolga utrpeli izgube. »Obljuba dela dolg,« je neomajen Spindelegger, ki je dal še eno obljubo, in sicer da lastniki običajnih obveznic ne bodo prisiljeni v izgube.
Hypo je doslej požrl že okoli 5,5 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, do konca likvidacije naj bi jih še dodatne tri milijarde evrov. V iskanju načinov, kako prihraniti javna sredstva, je Avstrija priredila novo zakonodajo tako, da omogoča nespoštovanje nekaterih drugih zavez. Nemška banka BayernLB, ki je bila leta 2009 ob zlomu bančne skupine Hypo njena solastnica, naj bi tako ostala brez 800 milijonov evrov. Bavarska banka je Hypu posodila skupno 2,3 milijarde evrov, avstrijska banka pa posojila ni želela vrniti, dokler se ne postavi na noge. Zdaj je jasno, da se ne bo nikoli, vsaj ne v zdajšnji obliki.
Avstrija črpa pravno podlago za svoje ukrepe iz davnega leta 2001, ko je Bruselj sprejel določbo o »reorganizaciji in likvidaciji finančnih ustanov«, ki je postavil temelje za izbris obveznic. Pri pripravi te zakonodaje je sodeloval tudi avstrijski pravosodni minister Wolfgang Brandstetter, njene možnosti pa so preizkušali tudi Islandci v reševanju spektakularnega finančnega zloma leta 2008. Islandska vlada je podobno, kot želi zdaj Avstrija, prisilila vlagatelje in celo varčevalce v izgube. Moody's je Avstrijo opozoril, da daje trgom z novo zakonodajo mešane signale, saj ob razbremenjevanju javnih financ vnaša negotovost na kapitalske trge. Standard & Poor's pa je že pred dobrim mesecem pod drobnogled vzela tri velike avstrijske banke. Prav lahko se zgodi, da bodo zaradi ukrepov vlade ostale brez najvišjega kreditnega ratinga.
