Štiri leta mineva od obljube hrvaških lastnikov, da bodo dokapitalizirali Kompas, vrzel med dolgovi in premoženjem Skupine Kompas pa se medtem iz leta v leto zvišuje. Po zadnjih javno dostopnih podatkih ima Skupina Kompas že 50 milijonov evrov negativnega kapitala, kar pomeni, da bi v primeru stečaja ob upoštevanju bilančne vrednosti premoženja toliko zmanjkalo za poplačilo upnikov. Na skrb vzbujajoče stanje opozarjajo iz leta v leto tudi Kompasovi revizorji. Že sredi lanskega leta so tako med drugim opozorili, da kratkoročne obveznosti za kar 60 milijonov evrov presegajo kratkoročna sredstva, a hrvaški družbi Adriatica.net, ki je v večinski lasti Agrokorja in je pred leti prevzela Kompas, to očitno ne pride do živega.
Boljšo, a kljub temu vznemirjajočo bilančno sliko ima matična družba Kompas. Njen kapital je sicer pozitiven, a lahko bi bil globoko v rdečih številkah. Kompas je namreč več kot 70-odstotni lastnik največje hrvaške turistične agencije Atlas. Čeprav znaša negativni kapital Atlasa po javno dostopnih podatkih skoraj 33 milijonov evrov, pa Kompas vrednoti to naložbo na 28 milijonov evrov. Medtem ko so revizorji prepričani, da bi moral Kompas naložbo v Atlas oslabiti, kar bi znižalo vrednost kapitala družbe, v Kompasu menijo drugače. Na podlagi notranjega načrta, ki ga je naredila Adriatica.net, naj bi vrednost Atlasa presegala vrednost naložbe. Zaradi takšne percepcije Kompasovega vodstva s predsednico uprave Tatjano Juriševič na čelu revizorjem ni preostalo drugega, kot da na zadnje računovodske izkaze izdajo mnenje s pridržkom. Na vprašanje, kdaj je pričakovati dokapitalizacijo družbe, v Kompasu niso odgovorili.
Prav tako so bili v družbi skopi s pojasnili, kako je Kompas posloval v lanskem letu. Medtem ko niso želeli razkriti niti ocene doseženih prihodkov (konsolidirani prihodki od prodaje so leta 2013 znašali 166 milijonov evrov, čista izguba pa je presegla sedem milijonov evrov), so pojasnili, da se je število tujih potnikov, ki so potovali s Kompasom, zvišalo za 13 odstotkov, pri čemer največjo rast opažajo na območju jugovzhodne Azije. Lani je družba v Pekingu in Seulu odprla dve novi predstavništvi. Z največ težavami so se medtem srečevali na območju Rusije. Nestabilni rubelj je namreč močno vplival na zmanjšanje števila gostov, ki so pripotovali v Slovenijo. Število domačih turistov, ki so potovali s Kompasom, se je zvišalo za pet odstotkov.
Tudi lani se je krepil pritisk na zniževanje cen turističnih storitev. Tako kot številni drugi turistični delavci se tudi v največji slovenski turistični agenciji pritožujejo nad nezadostno prepoznavnostjo Slovenije in infrastrukturo, pri čemer posebej omenjajo letalske povezave. Rastoči trend krajših potovanj se nadaljuje, potniki pa si prizadevajo pridobiti popuste in ugodnosti prek tako imenovanih rezervacij first minute ter pri izbiri počitnic v zadnjem hipu. Ob načrtovani rasti bruto domačega proizvoda v Kompasu pričakujejo rast povpraševanja po turističnih storitvah in še večji trend rasti potnikov v primerjavi z lanskim letom.