Ukrajina je ena od nekdanjih sovjetskih republik, ki jim slovenska podjetja namenjajo vse več pozornosti, v zadnjem času pa je v primežu hude krize. »Podjetja vsekakor ne morejo kar 'na vrat na nos' na nove trge, po drugi strani pa je tudi prav, da na trgih, ki so v krizi, ostanejo še naprej prisotna in aktivna,« je Hribar Milič dejal za STA ob robu sredine novinarske konference o pričakovanjih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) do nove vlade.
Oktobra se odpravljajo v Harkov
Po njegovem mnenju je treba vztrajati, ker podjetja tako gradijo dobre odnose za prihodnje posle, po drugi strani pa se lahko tako pojavi kakšna nova priložnost. »V tem času lahko vskočimo na kakšno mesto, ki ga je pred tem opravljal nek partner, a ga je pustil, ker je ocenil, da so razmere preveč tvegane. To lahko za nas pomeni veliko priložnost,« je pojasnil.
Na GZS trenutno nimajo informacij, da bi se kakšno slovensko podjetje v Ukrajini »kaj bistveno opeklo«. Prav v sredo so na GZS gostili predstavnike iz Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, s katerimi so se dogovorili, da se bodo v začetku oktobra tja odpravili z gospodarsko delegacijo.
Priložnosti za slovenska podjetja se na območju Harkova med drugim odpirajo v pekarski, elektro, farmacevtski in kemični industriji, pa tudi v turizmu, je pojasnil sogovornik. Podjetniki, ki so na tem trgu že prisotni, po njegovem mnenju vedo, kako se na ta trg pripraviti oz. kako na njem poslovati. »Novi, ki prihajajo, se lahko od teh, ki so že tam, veliko naučijo. Ta pretok znanja in informacij v Sloveniji kar dobro poteka,« je ocenil.
Zmanjšan izvoz v Ukrajino
Slovenski izvoz v Ukrajino se je po ocenah GZS letos precej zmanjšal. Podatki, objavljeni na spletni strani Izvozno okno, pa kažejo, da je blagovna menjava med Slovenijo in Ukrajino v prvih štirih mesecih letos znašala 58,8 milijona evrov, v celotnem lanskem letu pa 232,6 milijona evrov.
Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, na katerih trgih bi lahko slovenska podjetja izkoristila še več priložnosti. Hribar Milič med njimi navaja arabske države, Indijo, Kitajsko ter predvsem Latinsko Ameriko, kjer Slovenija deluje zelo malo.
Prvi mož GZS sicer obžaluje, da izvoz v najnovejšem osnutku koalicijskega sporazuma ni deležen večje pozornosti. Izvozno gospodarstvo po njegovem mnenju potrebuje tudi močnejšo diplomatsko-konzularno mrežo. »Potrebujemo predvsem več konzularnih predstavništev oz. pisarn, kjer bodo lahko naši potencialni partnerji, tudi turisti, dobivali vize,« je povedal.
Krepitev gospodarske diplomacije
Potrebujemo jih v arabskem svetu, Iranu, na Kitajskem, v Indiji, Latinski Ameriki in Afriki, kjer nismo dovolj prisotni. »Takšna mreža seveda nekaj stane, vendar sem prepričan, da bi se večji del te mreže poplačal sam z izdajo vizumov, posredno pa tudi tako, da bi slovensko gospodarstvo tja več izvozilo, doma pa bi delovna mesta prinašala davke in prispevke v proračun. Skratka, gre za win-win situacijo in upam, da bodo bolj ambiciozni, ko bodo gradili novo mrežo,« je sklenil.
Najnovejši osnutek koalicijske pogodbe med konkretnimi ukrepi predvideva predvsem krepitev gospodarske diplomacije z ustvarjanjem nove mreže konzularnih in drugih predstavništev, pa tudi modernizacijo diplomatske mreže z načrtnim zaposlovanjem novih diplomatov ter njihovim izobraževanjem in izpopolnjevanjem.
