Dvanajst let po zaključku pivovarske vojne, v kateri je Pivovarna Laško v boju za prevzem Pivovarne Union premagala belgijski Ab Inbev (tedaj še Interbrew), se zdaj očitno obeta nov spopad. A tokrat Pivovarna Laško ne bo nastopila v vlogi prevzemnika, temveč prevzemne tarče.
Po neuradnih informacijah bodo v Laškem že prihodnji teden potencialnim investitorjem poslali predstavitveni prospekt in jih tako tudi uradno povabili k sodelovanju pri načrtovani dokapitalizaciji. Že v torek pa bo uprava pod vodstvom Dušana Zorka predviden potek dokapitalizacije predstavila tudi nadzornemu svetu. Kot je Zorko napovedal na ponedeljkovi skupščini, bo pri izbiri vlagatelja ključna višina ponudbe za delnico, bodoči lastnik pa bo z dokapitalizacijo dobil najmanj tretjinski delež Laškega. To pomeni, da bo moral objaviti tudi javno prevzemno ponudbo.
V boj največji svetovni igralci
Interes za nakup laške pivovarske skupine je po neuradnih informacijah že izrazil peti največji evropski in največji turški varilec piva Efes Pilsen. Ta naj bi interes za prodajo preverjal tudi pri nekaterih lastnikih. Turki so se po neuradnih informacijah zanimali tudi za nakup kosovske pivovarne Birra Peja, ki pa jo je Union nato prodal kosovski distributersko-prehrambni skupini Devolli Group. Slednja je za nakup terjatev in Unionovega 58-odstotnega deleža odštela 14,75 milijona evrov, po tistem, ko je že lani iz lastništva izplačala kosovskega poslovneža Ekrema Lluko. Podobno kot Turki je v boj za naše pivovarne že vstopila največja izraelska pivovarska skupina Tempo Beer Industries, ki je v 40-odstotni lasti Heinekena. Pri Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) je že preverjala možnosti za nakup njenega četrtinskega deleža Pivovarne Laško oziroma za vstop v lastništvo z dokapitalizacijo. Teh informacij v DUTB niso želeli komentirati.
Po navedbah naših virov naj bi se za sodelovanje pri dokapitalizaciji Pivovarne Laško zanimala tudi peta največja svetovna pivovarska skupina, kanadsko-ameriška Molson Coors. Že lani so se pojavile tudi informacije, da se za prevzem Laškega zanima tudi drugi največji svetovni pivovar SABMiler, ki naj bi se pred tremi leti že zanimal za nakup Jadranske pivovare Split, a je nato od svoje ponudbe odstopil. Med potencialnimi snubci naši viri omenjajo še danski Carlsberg, nizozemski Heineken ter belgijsko-brazilski AB InBev. Zadnji je že leta 2001 poskušal prevzeti Pivovarno Union, a so Laščani na krilih boja za nacionalni interes bitko dobili. V primeru, da bi se pivovarska vojna razpletla v korist Belgijcev, bi bila Pivovarna Union danes članica največje svetovne pivovarske skupine, ki po lanskem prevzemu mehiške Grupo Modelo obvladuje 20 odstotkov svetovne proizvodnje piva.
Milijarde za prevzeme
Največjih deset pivovarskih skupin je po neuradnih ocenah samo v zadnjem desetletju za prevzeme konkurentov namenilo že od 200 do 300 milijard dolarjev, pri čemer pa je večina pivovarjev še vedno nizko zadolžena in bi lahko svoj celotni finančni dolg odplačala v manj kot treh letih. Samo največjih pet pivovarskih skupin danes obvladuje že polovico svetovne proizvodnje piva, zaradi padca potrošnje v ZDA in Evropi pa se v zadnjem času usmerjajo zlasti na azijski in južnoameriški trg.
Zaradi vedno manjših možnosti za organsko rast prodaje ne preseneča, da se pivovarne v zadnjem času prevzemajo po 8- do 12-kratniku letnega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), znižano za neto finančni dolg. Ob upoštevanju, da Skupino Laško tudi po prodaji delnic Mercatorja še vedno bremeni za okoli 260 milijonov evrov finančnih obveznosti, na letni ravni pa ustvari med 40 in 45 milijoni evrov EBITDA, bi to impliciralo vrednost prevzema pri okoli 200 milijonih evrov, medtem ko trenutno tržna kapitalizacija znaša dobrih 120 milijonov evrov. Po zaključku prodaje Mercatorja in napovedi dokapitalizacije se je cena delnice Pivovarne Laško ob povečanem prometu na borzi v zadnjem tednu zvišala kar za 57 odstotkov, na 14,1 evra.
Največji že leta tudi na Balkanu
Večina največjih svetovnih pivovarjev je že več let prisotna tudi na Balkanu. Molson Coors je s prevzemom Starbeva pred dvema letoma pridobil deset pivovarn v srednji in vzhodni Evropi, med drugim hrvaško Zagrebačko pivovaro, srbsko Apatinsko pivaro ter črnogorsko Pivaro Trebjesa. Tudi Carlsberg je pred desetimi leti z nakupom srbske pivovarne Čelarevo in hrvaške Panonske pivovare vstopil na balkanski trg, medtem ko je Heineken pred šestimi leti od turškega Efes Pilsen kupil pivovarni v Pančevu in Zaječaru, še pred tem pa tudi Karlovačko pivovaro.
Zaradi nizke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti Pivovarne Laško in Pivovarne Union je pričakovati, da bi bodoči lastnik v obeh pivovarnah začel polniti tudi svoja piva. Strošek transporta je namreč v pivovarski industriji ključnega pomena, zaradi česar si proizvajalci tudi prizadevajo, da bi imeli proizvodne lokacije čim bližje trgovskim policam.
Po ocenah evropskega pivovarskega združenja slovenski potrošniki za nakup piva na leto zapravijo med 450 in 550 milijoni evrov, pri čemer se je povprečna poraba piva na osebo med letoma 2008 in 2012 znižala za petino, na še vedno nadpovprečno visokih 74 litrov. Slovenska pivovarska industrija po podatkih evropskega združenja državi na leto plača za okoli 220 milijonov evrov različnih davščin, na njo pa je bilo leta 2012 vezanih okoli 7200 delovnih mest. Od tega slabih 5000 v gostinstvu, kjer se na leto proda 40 odstotkov vsega popitega piva v državi.