Uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja kljub jasnemu skupščinskemu sklepu v ptujsko prehrambno skupino še vedno ne želi spustiti odvetniške družbe Šelih & partnerji, ki bi morala preučiti možnosti za vložitev odškodninskih tožb zoper upravo.
Spomnimo, da so delničarji Perutnine Ptuj na zahtevo Kapitalske družbe in malih delničarjev že na avgustovski skupščini upravi naložili, naj v dveh delovnih dneh sklene pogodbo z izbranim posebnim zastopnikom. A čeprav bi morali v Perutnini Ptuj odvetnikom že omogočiti dostop do dokumentov, so vrata ptujske skupine za odvetniško družbo Šelih & partnerji še vedno zaprta. Glaser z njimi namreč kljub skupščinskemu sklepu ne želi podpisati pogodbe in jim dostaviti dokumentov, ki jih potrebujejo za pripravo poročila o smiselnosti vložitve odškodninskih tožb zoper upravo in nadzorni svet Perutnine Ptuj.
Kot zatrjuje Glaser, pogodbe doslej niso podpisali, ker pravnikom še ni uspelo uskladiti njene vsebine tako, da ne bi bila v škodo družbi. »Takšne, kot je bila predložena upravi, pa ne smemo podpisati,« je še dodal. Po sklepu skupščine bi morali odvetniki svoje delo zaključiti najkasneje do konca novembra. Tedaj se izteče tudi rok, do katerega bi morali v Perutnini Ptuj sklicati izredno skupščino in na njej predstaviti ugotovitve odvetnikov. A možnosti za to so vedno manjše.
Glaserju so se namreč v bran postavili tako predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj Borut Bratina kot tudi menedžerska družba Holding PMP in varaždinska družba Derma, ki je pred leti iz lastništva Perutnine Ptuj izplačala Agrokor. Holding PMP in Derma skušata po sodni poti preprečiti uresničitev skupščinskih sklepov in sta tik pred iztekom roka na sodišče vložila tudi izpodbojni tožbi. Prepričana naj bi bila, da je sklep skupščine ničen, saj delničarji po zakonu o gospodarskih družbah ne morejo posegati v pristojnosti uprave in ji dajati navodil glede vodenja poslov. To sicer še zdaleč ni prvi primer, ko so se Glaser in njegovi zavezniki za pomoč obrnili na sodišče, saj so doslej v Holdingu PMP in Perutnini Ptuj po sodni poti že večkrat poskušali preprečiti izvedbo posebne revizije, sklic izredne skupščine, izplačilo dividend...
Po ocenah pravnih strokovnjakov malim delničarjem sedaj preostane le še možnost sklica izredne skupščine in glasovanje o nezaupnici upravi. Morebitna izglasovana nezaupnica sicer ne bi bila avtomatski razlog za razrešitev uprave. Toda dala bi jasen in nedvoumen znak nadzornemu svetu, da delničarji nimajo več zaupanja v trenutno vodstvo, obenem pa bi bila lahko izglasovana nezaupnica za nadzorni svet tudi utemeljen razlog za odpoklic uprave.
A Glaser ima očitno še vedno polno zaupanje nadzornikov, ki se z razprtijami med upravo na eni strani in taborom lastnikov okoli Kada, društva MDS in Probanke na drugi očitno ne namerava ukvarjati. »Uprava nam je pojasnila, da skupščinski sklep ni jasen, odvetniki pa so želeli pridobiti še nekatere dodatne podatke, ki jim jih ne moremo dati,« nam je povedal Bratina in dodal: »To (imenovanje posebnega zastopnika, op. p.) so naročili delničarji, ki naj se s tem tudi ukvarjajo, saj to ni stvar nadzornega sveta.«
Bratina pa očitno pretirane pozornosti ne namenja niti ugotovitvam posebne revizije, ki jo je opravila družba BDO. Čeprav Glaser zatrjuje, da nobena dosedanja revizija ni odkrila nepravilnosti, je v poročilu BDO jasno navedeno, da navzkrižna lastniška povezava z Merkurjem ni bila v ekonomskem interesu Perutnine Ptuj. Po ugotovitvah revizorjev sta imela od tega posla korist le Holding PMP in uprava, ki je tako obvladovala večji del lastništva. Nepravilnosti so revizorji ugotovili tudi pri ustanovitvi družbe PP Energija, v katero je Perutnina Ptuj vložila zemljišča, danes pa je ta energetska družba v večinski lasti Holdinga PMP. »Če bi menili, da je to potrebno, bi ustrezne postopke sprožili,« nam je dejal Bratina, ki je bil v nadzorni svet imenovan na predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča.
