Irak, Gaza, Sirija in Ukrajina so samo nekatera žarišča, kjer potekajo oboroženi spopadi, ki tradicionalno pretresajo svetovni trg surove nafte. Kljub temu se cene sodčka surove nafte v preteklih nekaj mesecih niso bistveno spremenile.
Razmere na naftnem trgu se sicer spreminjajo iz meseca v mesec. A če so bili vlagatelji še pred nekaj meseci prepričani, da bo cena sodčka nafte letos presegla 115 dolarjev, sedaj poklapano opuščajo svoje stave, strokovnjaki pa pričakujejo zgolj skromno rast cen do konca letošnjega leta. Morebitni cenovni premiki bodo odvisni predvsem od morebitnega padca ponudbe in rasti povpraševanja po nafti na Kitajskem in v ZDA. Mednarodna agencija za energijo (IEA) pričakuje eksplozijo povpraševanja šele prihodnje leto, ko naj bi svetovno gospodarstvo vsak dan porabilo dodatnega 1,4 milijona sodčkov surove nafte. Rast porabe bo s tem najvišja v zadnjih štirih letih.
Cene goriv odvisne predvsem od razmer na trgu
»Čeprav se ponudba surove nafte letos veča, prinaša zgolj stabilizacijo cen,« meni Djani Brečević, direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET). Oceno o skromni rasti cen nafte opira na za letos napovedano 1,3-odstotno povečanje svetovnega povpraševanja. Kaj to pomeni za Slovenijo in tiste Slovence, ki preživijo veliko časa v avtomobilu?
Morebitne podražitve goriv v Sloveniji bodo odvisne predvsem od gibanja cen pogonskih goriv na mediteranski borzi in tečaja evro za dolar. Brečević namreč ne pričakuje, da bi država bistveno posegala v trošarine. V zadnjih mesecih jih je celo nekoliko znižala. »To se lahko seveda spremeni, če se drastično poslabša makroekonomski položaj Slovenije,« je dejal in opozoril, da predstavljajo trošarine, DDV in druge dajatve več kot 50 odstotkov končne cene.
Kombinacija nižjih trošarin in nižjih cen goriv na mediteranski borzi je pred dnevi pomenila dva centa cenejši liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina, ki stane po novem 1,478 evra. Za liter dizelskega goriva je treba odšteti 1,356 evra, kar pomeni 2,1 centa visoko pocenitev. Od okoliških držav se najdražje vozijo Italijani, kjer stane liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina več kot 1,8 evra, enaka količina dizla pa skoraj 1,7 evra za liter. V Avstriji staneta obe gorivi okoli 1,6 evra. Na Madžarskem stane liter dizla enako kot v Sloveniji, medtem ko je neosvinčeni bencin cenejši, ceneje pa točijo obe gorivi na Hrvaškem.
Glavna dejavnika še vedno Kitajska in ZDA
Kako nehvaležne so napovedi in kako hitro se spreminjajo razmere na naftnem trgu, kažejo dogodki z začetka meseca. Po večdnevnem padanju cen surove nafte so namreč te poskočile takoj, ko so bili objavljeni podatki o rasti kitajske industrijske proizvodnje, prve v šestih mesecih. Kako pomembno za svetovno povpraševanje po nafti je kitajsko gospodarstvo, kaže napoved mednarodne agencije za energijo (IEA), ki ocenjuje, da bo Kitajska letos porabila 10,5 milijona sodčkov surove nafte na dan. Še naprej pa je absolutno najbolj požrešno na svetu ameriško gospodarstvo, ki letos na dan porabi 19 milijonov sodčkov nafte, 100.000 sodčkov več kot lani.
Vendar hkrati tudi več proizvaja. Letos naj bi ZDA povprečno proizvedle 8,5 milijona sodčkov nafte na dan, kar je skoraj milijon sodčkov več kot lani. Del okrepljene proizvodnje je posledica pridobivanja nafte iz skrilavca, katerega darove izkoriščajo Američani z vse večjim veseljem. Ameriški skrilavec naj bi skrival približno 58 milijard sodčkov nafte, z večjimi tovrstnimi zalogami se lahko pohvali le Rusija, ki ima v skrilavcu okoli 75 milijard sodčkov surove nafte. A to po Brečevićevi oceni vsaj kratkoročno ne bi smelo bistveno vplivati na svetovni naftni trg. »Ni še prave tehnologije, obstoječa pa predstavlja veliko obremenitev okolja, zaradi česar naravovarstveniki močno nasprotujejo pridobivanju nafte iz skrilavca,« je pojasnil.
Iz tega lahko sklenemo, da nafta, pridobljena iz skrilavca, še ne more biti razlog za razhajanje dveh referenčnih cen zahodnoteksaške nafte (West Texas Intermediate – WTI) in nafte brent, od katere je v veliki meri odvisna cena pogonskih goriv na mediteranski borzi. Če je pred časom veljalo pravilo, da je sodček zahodnoteksaške nafte od dva do tri dolarje dražji od nafte brent, je danes razkorak v cenah višji in za nameček obrnjen na glavo. 159-litrski sod nafte brent je včeraj dosegel ceno 107,33 dolarja, sod nafte WTI pa je stal slabe tri dolarje manj (104,42 dolarja). Čeprav se nafti brent pogosto reče tudi severnomorska nafta, je v večji meri vezana na zalivsko nafto, kjer so nemiri od arabske pomladi do državljanske vojne v Siriji in embarga na iransko nafto negativno vplivali na proizvodnjo nafte in s tem dvigovali ceno. Zaradi tega je bil sod brenta v preteklih nekaj letih tudi skoraj 30 dolarjev dražji od WTI.
