Zdaj je tudi uradno: Geoplin je vrsto let zlorabljal prevladujoči položaj na trgu plina.
To je z odločbo, ki jo je izdala konec lanskega decembra, ugotovila Agencija za varstvo konkurence (AVK). Kupce, predvsem industrijske odjemalce s prenosnega omrežja, je Geoplin vezal nase s sklepanjem dolgoročnih pogodb, ki so vsebovale določene pogodbene količine prevzetega zemeljskega plina in obveznosti prevzemanja minimalnih količin. Četudi kupci količin niso porabili, so jih morali plačati. K pogodbam je Geoplin dodajal še penale in stroške za neprevzete količine plina, ki jih kupci s presežnimi zakupljenimi količinami plina niso smeli prodajati naprej. Vse to se je kupcem plina poznalo tudi v denarnici, saj so zanj posledično plačevali višjo ceno.
Gre za prvi epilog postopka, ki ga je AVK zoper Geoplin začela že sredi leta 2013. Ta bi lahko domačega trgovca z zemeljskim plinom skupaj stal od 30 do 40 milijonov evrov. Toliko naj bi namreč znašale ocene stroškov in škode, ki so jih na Geoplinu pripravili že lani. K možnemu izreku globe v višini do desetih odstotkov letnega prometa Geoplina, ki jo predvideva zakon, velja prišteti še okrog milijon evrov globe, ki jo je družba že plačala zaradi domnevnega oviranja inšpektorjev AVK pri preiskavi.
A kljub temu da je agencija, ki jo vodi Andrej Krašek, ugotovila serijske kršitve konkurenčnega prava na domačem trgu plina, je Geoplinu dala na voljo še nekaj časa. Nekoliko presenetljivo ji namreč v odločbi ni naložila popravljalnih ukrepov za prenehanje kršitev konkurenčnega prava. Odločitev o njihovem sprejetju je prepustila kar samemu Geoplinu in mu za to določila tudi rok treh mesecev. Če bodo v tem času odpravili sporne klavzule iz pogodb in aneksov s kupci, se lahko v Geoplinu še vedno izognejo izreku prekrška in s tem tudi globi. Toda to se očitno ne bo zgodilo. V Geoplinu namreč odločbo AVK razumejo kot vojno napoved. Včeraj so iz družbe tako sporočili, da »se z ugotovitvami varuha konkurence ne strinjajo«. »Odločba, ki še ni pravnomočna, je nepravilna in nezakonita. Zoper njo bomo uporabili razpoložljiva pravna sredstva,« so napovedali v Geoplinu. Dodatnih pojasnil v družbi niso želeli dajati.
Sodna vojna z AVK gre vsaj na kratek rok močno na roke Geoplinu. Temu namreč razdrtje ali spreminjanje pogodb, ki se iztečejo šele leta 2017, zagotovo ni v interesu. Po nekaterih informacijah naj bi na Geoplinu z nekaterimi odjemalci v zadnjih mesecih sklepali celo nove pogodbe in to pod domnevno zelo podobnimi pogoji. V družbi, ki jo vodi Boštjan Napast, so tako očitno ocenili, da jim zavlačevanje z izvedbo ukrepov kratkoročno manj škodi od takojšnjega »prelitja« odločbe AVK v pogodbe. To sicer ni presenetljivo. Še poleti so na Geoplinu z relativnim optimizmom čakali na končno odločitev AVK. Tej so predložili zaveze, ki so se v veliki večini nanašale le na nove pogodbe, ki jih bodo podpisovali z industrijskimi odjemalci, ne pa tudi na obstoječe pogodbe, ki se iztečejo v naslednjih letih. Po naših informacijah so na Geoplinu z veliko gotovostjo računali na sprejetje zavez. Toda že jeseni se je položaj, tudi pod pritiskom drugih trgovcev s plinom in odjemalcev, ki so na AVK poslali pripombe na zaveze, obrnil. Zaveze, ki bi Geoplinu omogočile še nekajletno »zapiranje« domačega trga s plinom, je tako AVK konec oktobra zavrnil. Geoplin je nato varuhu konkurence poslal pripravljalno vlogo, s katero ga je pozval k ponovni preučitvi dokumentov in dokazov. A tudi to ni pomagalo.
Geoplin je sicer leta 2013 po podatkih agencije za energijo obvladoval okrog 58-odstotni tržni delež na trgu plina, kar je manj kot v letih 2011 in 2012. A hkrati družba obvladuje več kot štiri petine nabavnega trga. V Slovenijo namreč uvozi kar 82 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki ga nato proda več kot desetim distributerjem. Glede pogodb z njimi sicer Geoplin ni ponudil nobenih zavez, prav tako pa iz včerajšnjega sporočila AVK ni mogoče razbrati, da bi jih agencija sploh zahtevala.
