Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič za zdaj ostaja na položaju, a bo moral do 26. februarja, ko se izteče rok, zaprositi za evropska sredstva za financiranje gradnje drugega tira med Divačo in Koprom.
To je epilog včerajšnjega vrha koalicije, ki se je vrtel okrog vprašanja, ali bo ministrstvo za infrastrukturo 1,4 milijarde evrov vredni projekt drugega tira prijavilo na razpis sklada Connecting Europe Facility (CEF), četudi ta nima zaprte finančne konstrukcije. Vse dileme o tem, ali bi lahko Gašperšiča skepticizem, povezan s pomanjkanjem finančnih virov za projekt, celo odnesel s položaja ministra, je včeraj odpravil predsednik vlade Miro Cerar. »Koalicija enotno podpira modernizacijo železnic v Sloveniji, zato bomo storili vse, in še posebno infrastrukturni minister Peter Gašperšič, da do konca meseca izpolnimo ustrezno prijavo za evropska sredstva, ki nam bodo pri teh projektih pomagala,« je premier sporočil po koncu koalicijskega vrha. To posledično pomeni, da si lahko Gašperšič srednjeročni obstoj na ministrskem položaju »kupi« le tako, da prijavo za dobrih 380 milijonov evrov evropskih sredstev za drugi tir pošlje v Bruselj.
Znotraj tega je imel Gašperšič do včeraj le še eno možnost. Minister je namreč na koalicijski vrh prišel z dvema scenarija. Po prvem bi preostala sredstva, ki za zdaj manjkajo za financiranje projekta drugega tira (okrog milijarde evrov), z zadolževanjem zagotovila država. Četudi naj bi ministrstvo za finance, ki ga vodi Dušan Mramor, že pred časom to možnost zavrnilo, naj bi Gašperšič mnenje o njej želel slišati tudi od vrhov koalicijskih strank. Izključil jo je tako kar sam premier. »Tu ni poudarek na proračunskih sredstvih, iščemo druge možnosti. Vlada si tu nikakor ne želi obremeniti davkoplačevalcev, ta hip za to niti ni možnosti,« je dejal Cerar.
Gašperšičev rešilni scenarij
Drugi scenarij predvideva javno-zasebno partnerstvo pri projektu. Čeprav so tako Cerar kot koalicijski partnerji to idejo podprli, velja opozoriti, da je ta še v celoti v povojih. Še vedno namreč ni jasno, kje in kako bodo na ministrstvu našli zasebnika za vlaganje v tir, od katerega bodo imele koristi le Luka Koper in Slovenske železnice (SŽ), kolikšen del bo prispeval ta zasebnik in kdaj bo vstopil v projekt. Tega ne ve niti Cerar: »Pri ideji o javno-zasebnem partnerstvu je odprtih še zelo veliko vprašanj, ki jih zdaj rešujejo.«
Poročali smo že, da se po načrtih, ki jih pripravljajo na ministrstvu, zasebni partner v projekt vsaj v prvi fazi ne bi vključil prek skupnega podjetja za gradnjo drugega tira, ampak prek Luke Koper. Bodisi z zakupom zmogljivosti bodisi s projektnim podjetjem, ki bi zgradilo tretji pomol ali drugo luško infrastrukturo. Na tak način, pravijo naši viri, bi imel zasebni vlagatelj interes tudi za gradnjo dodatne železniške povezave, večji pa bi bil tudi priliv iz koncesnin in uporabnin. Ker ta načrt ne predvideva prodaje državnega deleža v Luki Koper, ki se je od leta 2008 naprej omenjala v paketu z gradnjo domače železniške infrastrukture, bi si Gašperšič z njim pokril hrbet tudi pred morebitnimi pritiski Desusa in SD, ki privatizaciji Luke močno nasprotujeta.
Drugi tir: nova zmaga demagogije
Težava za ministra je, ker bi lahko vloga, ki omenja zgolj papirnate zasebne sovlagatelje, naletela na določeno neodobravanje v Bruslju. To bi lahko zmanjšalo tudi znesek evropskega denarja, ki bo na voljo za projekt, zaradi česar bi lahko naglica, ki smo ji priča zadnje tedne, slabo vplivala na zapiranje finančne konstrukcije projekta. V Dnevniku smo že v soboto opozorili, da bi morala država sredstva iz sklada CEF počrpati najpozneje do leta 2022. To pomeni, da bo morala že najpozneje prihodnje leto začeti gradnjo, pri čemer ne ve, kako jo bo sploh financirala.
A v politični demagogiji je očitno vse manj prostora za razpravo, podkrepljeno s številkami. Pritisk zagovornikov gradnje drugega tira po načelu takoj in za vsako ceno je včeraj dosegel vrelišče. Dopoldne so tako izbruhnile informacije, da naj bi najmanj dva poslanca, ki prihajata s Primorskega, v državnem zboru začela zbirati podpise podpore za Gašperšičevo zamenjavo. Kmalu zatem je klub sedmih primorskih poslancev iz vrst SDS, NSi, ZL, ZaAB, Desusa in manjšinske kvote na Cerarja naslovil odprto pismo, v katerem so ga spomnili, da je drugi tir projekt, ki je pomemben za razvoj celotne transportno-logistične panoge v Sloveniji. Po svetovnem spletu in družbenem omrežju facebook je včeraj zakrožila tudi peticija v podporo projektu, ki ga je na sobotnem shodu nasprotnikov privatizacije poleg drugih zagovarjal član nadzornega sveta Luke Koper iz vrst zaposlenih Mladen Jovičić.