Dvodnevno zasedanje odbora za operacije odprtega trga FOMC ameriške centralne banke Fed, ki se je končalo v včeraj zvečer, je dodobra razburilo finančne trge. Vrednosti delnic so padale ob pričakovanju vlagateljev, da bo Fed za dodatnih 10 milijard dolarjev znižal program mesečnih odkupov hipotekarnih in državnih obveznic. Poslej bo vreden le še 35 milijard dolarjev ali 50 milijard dolarjev manj kot na začetku leta. Fed naj bi zaradi gospodarskega okrevanja med tem že tudi razmišljal o zviševanju obrestnih mer, zaradi česar se lahko uresniči vrsta negativnih scenarijev.
Od tega, da bodo države v razvoju ostale brez tujih naložb, do tega, da bo EU morala ob višjih obrestih čez lužo dražje plačevati surovine, predvsem nafto. Če Fed tegobe tujih gospodarstev pretirano ne zanimajo, pa centralne bankirje ZDA očitno grabi strah pred razprodajo na trgu obveznic. Ta bi lahko namreč močno zamajala celotni finančni sistem.
Smo v obdobju nizkih obrestnih mer, njihovo nenadno zvišanje pa bi lahko povzročilo množično selitev vlagateljev v bolj donosne naložbe in seveda razprodajo nizko donosnih obveznic. Težava je še toliko večja ob dejstvu, da se je vloga skladov denarnega trga med krizo močno povečala. V upravljanju imajo okoli 10.000 milijard dolarjev sredstev, od leta 2009 pa so ameriški vlagatelji iz bank v sklade umaknili 1000 milijard dolarjev. Jasno, banke morajo spoštovati vse bolj ostra likvidnostna in kapitalska pravila, zaradi česar poslujejo bolj zadržano kot prej. Varčevalci in vlagatelji si na drugi strani še vedno želijo višjih donosov na svoje naložbe, podjetja pa iščejo posojila za uresničevanje poslovnih ambicij. Po mnenju nekaterih regulatorjev postajajo skladi denarnega trga tako celo neke vrste banke v senci – posredniki, ki zagotavljajo podjetjem posojila, a jim hkrati ni treba izpolnjevati čedalje strožjih bančnih pravil.
V Fedu naj bi po poročanju časnika Financial Times tako potekala intenzivna razprava o vpeljavi izstopnih provizij iz skladov denarnega trga. Te naj bi preprečile beg vlagateljev ob morebitnih novih finančnih šokih, ki bi zamajali njihovo zaupanje, ali ko bodo enkrat zrasle obrestne mere. Kritični pri tem so predvsem obvezniški skladi, saj si lahko vlagatelji iz njih kadar koli izplačajo svoj vložek, pa čeprav je premoženje skladov težko ali praktično nemogoče prodati. Rast bančništva v senci terja od regulatorjev, da prilagodijo določena pravila in začnejo obravnavati nekatere sklade bolj kot banke, saj dejansko opravljajo podobno funkcijo na trgu. Vendar se morajo hkrati boriti proti močnim lobijem, ki stojijo za najbogatejšimi skladi na svetu. Ti si seveda ne želijo nikakršnih novih provizij. Pod hudim pritiskom se bo tako zagotovo znašel ameriški tržni regulator (SEC), ki bi nove provizije moral uzakoniti.
