Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Andrej Flajs, se z Eurostatom že nekaj časa pogovarjajo o tem, ali bi v izračune za sektor država, torej v izračune javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, šteli tudi SID banko.
V novi metodologiji ESA 2010 so namreč kriteriji o tem, kaj sodi v sektor država, drugačni. Ali SID banka sodi v to kategorijo ali ne, bodo izvedeli prihodnje leto, predvidoma januarja ali februarja.
Ti pogovori niso enostavni, pravi Flajs, ki obema različicama pripisuje polovično možnost. "Gre pa za posledico, ki je zelo boleča. Če bomo SID banko vključili v državo, bo to zelo zoprno za dolg," je dejal.
Dolg SID banke znaša namreč dobrih deset odstotkov BDP. "Če bo SID banka vključena v sektor država, se bo javni dolg v trenutku znašel na 90 odstotkih BDP. Ker je SID banka dobičkonosna banka s pozitivnim presežkom, bo problematičen predvsem dolg, ne pa primanjkljaj," je pojasnil Flajs.
Po njegovih informacijah je imelo doslej sedem držav EU podobne institucije, ki pa niso popolnoma enake SID banki, in vse so vključene v sektor država.
Če bo Eurostat SID banko vključil v sektor država, bo moral statistični urad revidirati podatke za določeno obdobje nazaj. "Mi smo pripravljeni tudi na to črno opcijo, ki pa nam ni všeč," je sklenil Flajs.