Devetega julija, štiri dni pred nedavnimi državnozborskimi volitvami, je državni Elektro Slovenija (Eles) na spletnem portalu javnih naročil objavil nenavadno sporočilo. V njem je pisalo, da je podjetju Masterline International s pogajanji brez predhodne objave razpisa zaupalo nadgradnjo tehnologije na enem od optičnih omrežij. Vrednost posla: 2,5 milijona evrov. To je trikrat več od vseh prihodkov podjetja v letu 2013.

Kaj je Eles skril v 2,5-milijonski posel?

Omenjeno podjetje je bilo ustanovljeno decembra 2012, lani pa je v povprečju zaposlovalo tri ljudi. Kako mu je torej uspelo dobiti tako velik posel? V Elesu so pojasnili, da je podjetje Masterline International ekskluzivni zastopnik za opremo za nadgradnjo enega od njihovih telekomunikacijskih podsistemov. Gre za omrežje sinhrone digitalne hierarhije (SDH), namenjeno digitalnemu prenosu bitov po optičnem omrežju. To opremo, ki jo je Eles kupil že pred leti, izdeluje izraelska družba Telecom ECI. Prav njeno zastopstvo je podjetju Masterline International prineslo začetno prednost tudi pri pridobivanju poslov v Elesu. Ker lahko nadgradnjo sistema izpelje le uradni zastopnik izraelske družbe, naj torej v Elesu ne bi imeli izbire.

A podrobnejši pregled javnega naročila to razlago postavlja pod vprašaj. Po zatrjevanju več naših sogovornikov iz telekomunikacijskih vrst, ki so želeli ostati neimenovani, je namreč Eles v nadgradnjo skril tudi nakup nove opreme za prenos optičnih paketov. Ta naj bi predstavljala celo večji del naročila. Težava za Eles je, da bi lahko to opremo poiskal tudi na trgu. Samo v Sloveniji naj bi jo ponujalo več kot pet podjetij, pri čemer gre za opremo, ki jo izdelujejo Cisco, Alcatel, Siena in druge mednarodne korporacije. V Elesu v naročilu ne vidijo nič spornega. Zatrdili so, da je bila oddaja naročila zakonita.

Ključ do razumevanja zgodbe se morda skriva v povezavah vpletenih. Ustanovitelj Masterline International je Goran Šišakovič. Gre za podjetnika, ki vrsto let sodeluje z Elesom. Pred tem je bil dve desetletji solastnik podjetja z domala enakim imenom (Masterline), ki je poslovno sodelovalo tudi s Telekomom. V Telekomovi družbi Avtenta.si je bil pred leti zaposlen tudi Venčeslav Perko, vodja Elesovega sektorja za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), ki je izpeljal to javno naročilo. Perko je član SD, ki očitno tudi zasebno prijateljuje z glavnim tajnikom te stranke Urošem Jauševcem. Slednjega je namreč pred kratkim povabil tudi na svojo rojstnodnevno zabavo.

Na vprašanje, ali bi lahko odnos opisal kot prijateljskega, je Jauševec včeraj odgovoril, da »Perka pozna«. »Nikoli pa se z njim nisem pogovarjal o Elesu ali kakršnem koli poslu, ki ga vodi ta družba. Prav tako me nikoli ni o tem spraševal,« je poudaril Jauševec, ki je sicer vrsto let veljal za glavnega kadrovika stranke. Ta podatek je pomemben, ker si je odhajajoča vladna koalicija lani razdelila tudi položaje v takrat novem nadzornem svetu Elesa. Vsaki od štirih strank je pripadel en sedež – v kvoti SD naj bi ga zasedal Matevž Marc. Ta je več let vodil londonsko predstavništvo družbe Riko v lasti Janeza Škrabca, vsaj pred časom enega večjih financerjev stranke.

A Šišakovič ni edini lastnik podjetja Masterline International. Lani je namreč manjši lastniški delež v njem pridobil Rihard Vide. Gre za širši javnosti manj znanega poslovneža, ki je bil še konec devetdesetih let prejšnjega stoletja tesno povezan s cerkvijo. Ta ga je namreč imenovala za člana komisije za reševanje odprtih vprašanj z državo. Zatem se je ukvarjal s poslovnim svetovanjem in bil leta 2005 kandidat za direktorja Te-Tola. Njegov protikandidat je bil Aleksander Mervar, aktualni direktor Elesa, ki sicer po naših podatkih pri operativni izvedbi prej omenjenega naročila ni sodeloval. Vide, nekdanji solastnik največje zasebne banke popkovnične krvi pri nas, je oziroma je bil član Rotary cluba Ljubljana Emona. Eden njegovih najvplivnejših članov je tudi Otmar Zorn, nekdanji predsednik nadzornega sveta Soda, predhodnika današnjega Slovenskega državnega holdinga (SDH). Zorn je bil na položaj imenovan v kvoti SD. Njegov namestnik v nadzornem svetu Soda – ne iz kvote te stranke – je bil Mervar. V isti ekipi nadzornikov Soda je sedel še en član SD – Roman Dobnikar, ki prihaja iz Komende, kjer živi tudi Venčeslav Perko.

Vide je včeraj pojasnil, da s posli podjetja Masterline International ni seznanjen. »Pridobil sem manjši delež v podjetju, ki ga bom odprodal,« je dejal. Na vprašanje, zakaj se je sploh odločil za nakup deleža, pa je odgovoril, da »osebne naložbene politike ne namerava pojasnjevati širši javnosti«. Eden od spletnih zapisov Videta omenja tudi v povezavi z nekdanji čudežnim dečkom SDS Domnom Zavrlom, ki se je pozneje znašel v več sodnih preiskavah oziroma postopkih. Navaja, da naj bi Vide svetoval njegovemu investicijskemu skladu FAM z Britanskih Deviških otokov. Vide je včeraj to zanikal in dodal še, da z Domnom Zavrlom nikoli ni posloval.