Draghi je na novinarski konferenci po prvi letošnji seji sveta Evropske centralne banke (ECB) razkril dolgo pričakovano odločitev o ukrepu kvantitativnega sproščanja, za katerega so se odločili zaradi nizke inflacije in šibke gospodarske rasti v območju evra, pa tudi zato, ker doslej sprejeti niso dali dovolj velikega učinka.
ECB bo začela marca kupovati obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij. Nakupe bodo izvajali na podlagi deleža nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB, za države, ki so v programu mednarodne finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada, pa bodo veljali določeni dodatni kriteriji, je pojasnil Draghi.
Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančne instrumente, zavarovane s premoženjem. Ta programa je ECB sprožila lani, do 16. januarja pa je odkupila za okoli 33,1 milijarde evrov kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov pa za 2,1 milijarde evrov. Zaradi teh ukrepov so del skupnega paketa tudi obveznice podjetij.
60 milijard evrov
Skupaj bo ECB mesečno za nakupe obveznic odštela 60 milijard evrov, skupaj pa to od letošnjega marca do konca septembra 2016 znese 1140 milijard evrov. To je na zgornji meji pričakovanj trgov.
Draghi je sicer dejal, da nameravajo program kvantitativnega sproščanja izvajati do konca septembra 2016, vsekakor pa do takrat, dokler ne bodo videli vzdržne prilagoditve inflacije, ki bo skladna z njihovim ciljem, je povedal Draghi, ki te izjave podrobneje ni želel pojasnjevati. ECB želi, da bi se inflacija na srednji rok gibala blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma, Draghi pa je znova poudaril, da je to njihov mandat.
Režim delitve tveganj
Za nakupe obveznic bo veljal t. i. režim delitve tveganj. V primeru morebitnih izgub bodo 80 odstotkov izgub krile nacionalne centralne banke, ECB pa le 20 odstotkov. To je pri novinarjih danes sprožilo veliko pozornosti, čemur se je Draghi začudil. "Presenečen sem, da je delitev tveganj postala skoraj najpomembnejša tema. Ne bi smelo biti tako," je dejal. Ocenil je tudi, da ima večina centralnih bank zadostne blažilce. "Nič se ne bo zgodilo," je povedal.
V Frankfurtu so želeli s tem verjetno pomiriti strahove nekaterih držav, kot je Nemčija, ki so imele glede kvantitativnega sproščanja pomisleke, češ da gre za "tiskanje" denarja in potuho državam v težavah, ki se branijo reform in varčevalnih ukrepov.
Spodbuda k dodatnemu kreditiranju
Draghi je prepričan, da bo program kvantitativnega sproščanja banke spodbudil k dodatnemu kreditiranju, pomembno sporočilo pa je poslal tudi državam članicam. "Kaj lahko naredi monetarna politika? Lahko ustvari podlago za rast. A da se rast pospeši, potrebujete investicije, za investicije potrebujete zaupanje, za to pa strukturne reforme. ECB je danes sprejela zelo velik ukrep, zdaj pa je na vladah, da sprejmejo strukturne reforme. Več kot naredijo, bolj bo naša monetarna politika učinkovita," je dejal.
Draghiju se zdi pomembno, da države izvajajo rasti prijazno fiskalno politiko. "Zdaj potrebujemo akcije držav in Evropske komisije," je dejal in spomnil na naložbeni načrt novega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. "Ta mora biti hitro uresničen. Hitrost je ključnega pomena," je dejal.
Nekateri so imeli pomisleke
Nekateri, med drugim Nemčija, so imeli pomisleke tudi o tem, ali je ukrep kvantitativnega sproščanja skladen z mandatom ECB in zakonit. A kot je pojasnil Draghi, so bili člani sveta danes soglasni v stališču, da je odkupovanje obveznic v pravnem smislu pravo orodje denarne politike.
Pri odločanju o tem, kdaj bi bilo ta ukrep najbolje izvesti in ali bi sprejeli tudi režim delitve tveganj, je bila dosežena podpora nekoliko manjša, je pojasnil Draghi. Današnje srečanje je sicer prvo, za katerega bodo objavili zapiske, kar bo dalo dodaten vpogled v razpravo odločevalcev v Frankurtu.
Svet ECB se je odločil tudi, da spremeni ceno šestih preostalih ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO), tako da bo obrestna mera enaka meri na glavni operaciji refinanciranja v tistem času. Pribitek v višini 0,10 odstotne točke se odpravlja.
Dvigala niso delovala
Draghi je na današnjo novinarsko konferenco, ki je prinesla zgodovinsko odločitev, sicer zamudil kar nekaj minut, novinarje pa je takoj pomiril, da se ni zgodilo nič hujšega. "Ne razmišljajte preveč o tej zamudi. Dvigala niso delovala," je dejal z nasmeškom.
Ukrepov švicarske centralne banke, ki je nedavno sprostila tečaj franka glede na evro in s tem v nekaterih evropskih državah povzročila veliko težav za imetnike posojil v frankih, Draghi ni želel komentirati.
