Ob zadnjih napovedih vlade o uvedbi in zvišanju nekaterih obremenitev, ki bodo prizadele le določene sektorje gospodarstva, se postavlja vprašanje, kakšno politiko sploh vodi Slovenija z davčnimi obremenitvami gospodarstva. Ali kakšen sektor, na primer lesni, spodbuja, želi kakšnega morda iz gospodarstva umakniti? Čeprav je rdečo nit davčne politike pri oblikovanju gospodarske in industrijske prihodnosti države izredno težko zaslediti, se kljub temu zdi, da želi država z davki na eni strani in z davčnimi olajšavami na drugi korenito spremeniti strukturo slovenskega gospodarstva.

Podatki kažejo, da ostajajo davčni prihodki v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) razmeroma stabilni. V zadnjih desetih letih so bili najvišji leta 2005, ko so dosegli 38,6 odstotka BDP, leta 2012 pa so predstavljali 37,6 odstotka BDP. A podrobnejši pogled v drobovje davščin pokaže, da je država v zadnjih letih poskrbela za precejšnje strukturne spremembe pri plačnikih davkov, predvsem v gospodarstvu.

GZS pripisuje manj pobranega davka krizi, ne razbremenitvam

Čeprav predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič vseskozi opozarja na nevzdržne davčne obremenitve gospodarstva, ob zadnjih napovedih okoljsko obarvanih davkov pa na uničevanje delovnih mest, je slika davčnih obremenitev in razbremenitev gospodarstva v zadnjih letih precej drugačna. Z znižanjem stopnje davka na dohodek pravnih oseb s predkriznih 22 odstotkov na današnjih 17 odstotkov (po prvotnem predlogu bi se stopnja morala znižati celo na 15 odstotkov) in s ponovno uvedbo olajšav za naložbe ter raziskave in razvoj (za zadnje znaša celo sto odstotkov) se je prispevek kapitala v proračunu drastično znižal. Če so davki od prihodkov podjetij pred krizo zajemali okoli tri odstotke BDP, so ti leta 2012 dosegali le še 1,3 odstotka, kar je najmanj med vsemi članicami EU. Za lažjo predstavo še v številkah: če so podjetja leta 2009 v proračun vplačala dobrih 700 milijonov evrov davka od prihodkov, so ga leta 2013 le še 270 milijonov evrov.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pojasnjujejo, da k padcu davkov niso prispevale nižje davčne stopnje, ampak nižje davčne osnove, ki so se od leta 2008 do 2012 znižale s 5,7 na 3,2 milijarde evrov, kar pa da je posledica manjšega obsega poslovanja, višjih stroškov, vse zaradi krize. Res je, da primerjava med letoma 2008 in 2012 pokaže močno znižanje davčne osnove, vendar se dobiček podjetij od leta 2010 ne znižuje več, ampak, nasprotno, zvišuje. Davek od dohodka pravnih oseb pa kljub temu upada, kar pomeni, da upad le ni zgolj posledica krize, kot pravijo v GZS, ampak davčnih ukrepov.

Je pa v opozorilih Sama Hribarja Miliča, predsednika GZS, vendarle nekaj soli. Če je država v zadnjih letih gospodarstvo na splošno davčno razbremenila, se je na drugi strani odločila z dajatvami dodatno obremeniti specifične sektorje. Samo prispevek okoljskih davkov se je v BDP v zadnjem desetletju povečal s 3,2 na 3,82 odstotka, s čimer se Slovenija uvršča na drugo mesto v uniji (za Dansko s 3,87 odstotka). Po dajatvah na pogonska goriva se Slovenija po podatkih evropske komisije uvršča celo na prvo mesto.

Pri obdavčitvi kapitala na repu, pri dajatvah pri vrhu

Okoljske dajatve so se od leta 2010 do 2013 podvojile s slabih 70 na 142 milijonov evrov. Levji delež okoljskih predstavljajo dajatev na izpuste CO2, ki so lani znašale slabih 108 milijonov evrov. Te naj bi se zdaj kot prve zvišale, kar bo podjetja stalo dodatnih 30 milijonov evrov. Zavezancev za plačilo te dajatve je sicer 114, najbolj pa bo zvišanje dajatve obremenilo predvsem energetsko intenzivna podjetja, na primer iz jeklarske, kemične, papirne industrije, kot so Slovenska industrija jekla – SIJ, Talum, Mitol, papirničarji pa so že povedali, da jih bodo dajatve na letni strani stale več kot šest milijonov evrov. Osem milijonov evrov novih dajatev bodo prispevali še proizvajalci sladkih pijač, napovedane dajatve za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije pa še niso ovrednotene. Vse skupaj naj bi gospodarstvo oziroma njegove posamezne sektorje sicer na leto stalo dodatnih 100 milijonov.

Za selektivne učinke davčne politike je država na drugi strani poskrbela tudi s stoodstotno davčno olajšavo za raziskave in razvoj. Seveda slednje ni nujno slabo, saj se za tovrstna vlaganja običajno odločajo visokotehnološka podjetja, kar je dobro za konkurenčnost gospodarstva. Pa vendar, podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kažejo, da so podjetja, ki koristijo te olajšave, močno skoncentrirana. Po zadnjih dostopnih podatkih o uveljavljanju olajšav po dejavnostih je farmacija v letu 2012 uveljavila okoli 70 milijonov evrov davčnih olajšav za raziskave in razvoj, od skupaj dobrih 180 milijonov evrov olajšav torej več kot tretjino. Ob tem na uradu opozarjajo, da se je obseg koriščenih olajšav iz leta 2011 v letu 2012 zvišal za 84 odstotkov, število podjetij, ki so jih koristila, pa le za enajst odstotkov. Olajšave se tako še dodatno koncentrirajo.

S podatki o tem, koliko je gospodarstvo z olajšavami pridobilo, na GZS ne razpolagajo, tako tudi na vprašanje, ali so z razbremenitvami in olajšavami skozi krizo več dobili ali z dodatnimi obremenitvami več izgubili, niso odgovorili. »Davki so se vrednostno znižali zaradi recesije in zmanjšanega obsega poslovanja gospodarstva, ne pa zaradi zniževanja davčnih stopenj,« vztrajajo.

Naj tu omenimo le podatke za leto 2013: gospodarstvo je uveljavilo za skoraj 700 milijonov evrov olajšav za investicije in raziskave ter razvoj, ki jih je med krizo na zahtevo gospodarstva ponovno uveljavila država. Če zniževanje davčnih stopenj in zviševanje davčnih olajšav na poslovanje podjetij nima nikakršnega vpliva, se postavlja vprašanje, čemu sploh vsi ti ukrepi, če ni bilo nobenega pozitivnega vpliva na gospodarstvo.

GZS vztraja: Nujna je razbremenitev dela

Gospodarstvo zdaj opozarja, da bodo novi davki povzročili izgubo delovnih mest, zato je na mestu vprašanje, koliko delovnih mest je gospodarstvo ustvarilo oziroma ohranilo zaradi zmanjšanja davčnih stopenj na dohodek. »To je nemogoče natančno ugotoviti, vendar je dejstvo, da bi višja davčna stopnja pomenila večjo obremenitev podjetij, kar pomeni, da bi izgubili še kakšno delovno mesto, ne 'le' 91.000, kolikor smo jih v gospodarstvu izgubili od 2008,« pravijo na GZS.

Pa bi se strinjali z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb za eno odstotno točko v zameno za ukinitev nazadnje napovedanih okoljskih dajatev? »Slovenija je po deležu bruto stroškov dela v bruto dodani vrednosti z 78 odstotki na prvem mestu med 28 državami članicami Evropske unije. Z drugimi besedami: od tega, kar ustvarijo podjetja, za plače namenimo največ v EU, s tem pa nam najmanj ostane za razvoj in ostale namene,« pojasnjujejo in opozarjajo, da je poleg tega bruto dodana vrednost v Sloveniji že v osnovi na dveh tretjinah povprečja EU. »Zato menimo, da je treba davčno breme prestrukturirati tako, da se zniža obremenitev dela, pri čemer se ne sme povečati absolutna obremenitev gospodarstva,« opozarjajo in dodajajo, da bodo dodatne obremenitve po njihovih izračunih resno ogrozile delovna mesta, proizvodnjo in tudi obstoj nekaterih podjetij.

davčna politika gospodarstvo