Pol leta po tistem, ko je tožilstvo zoper Andreja Lovšina vložilo obtožnico v zadevi Čehov, čaka nekdanjega direktorja Intereurope še tožba za odvzem skoraj 900.000 evrov premoženja domnevno nezakonitega izvora.
To je specializirano državno tožilstvo (SDT) v imenu države pred dnevi vložilo na okrožno sodišče v Ljubljani. Lovšin naj bi namreč po letu 2007, ko je Intereuropa začela graditi 150 milijonov evrov vreden ruski terminal, domnevno nezakonito pridobil pet nepremičnin v Portorožu in Ljubljani, skoraj 50.000 delnic Intereurope, nov osebni avtomobil volkswagen eos in več drugega premoženja. Večino tega premoženja je Lovšin že v zadnjih letih prepisal na družinske člane. Dve stanovanji je pred upniki poskušal zavarovati tudi z vpisom zemljiškega dolga. A načrti z umikom premoženja se Lovšinu očitno niso izšli. Imetniki zemljiških pisem, izstavljenih za dolg, tako z njimi do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku države ne bodo mogli prosto razpolagati. Do takrat pa ostaja blokirano tudi prej našteto premoženje v lasti družine Lovšin.
Kaj želi država odvzeti Lovšinu
Lovšin, nekdanji direktor varnostno-obveščevalne službe ministrstva za obrambo v času, ko ga je vodil Janez Janša, je vodenje Intereurope prevzel v času njegove prve vlade. Že leta 2007 se je družba odločila v bližini Moskve zgraditi terminal, prvotno ocenjen na 45 milijonov evrov. Vrednost projekta se je kmalu zatem zaradi serije spornih poslov potrojila, naložba pa je Intereuropo finančno spravila na kolena. Že poleti 2008 so koprski kriminalisti Lovšina ovadili zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja. Pomemben del kupnine (okoli 25 milijonov evrov), ki jo je Intereuropa plačala za zemljišče v Rusiji, je iz uradno neznanega razloga končal v Liechtensteinu, in to na računu tamkajšnjega podjetja v solasti lastnika Rika Janeza Škrabca, Lovšinovega prijatelja in sokrajana. Po nekaterih informacijah naj bi denar, domnevno okoli milijon evrov, z računa dvigoval tudi Lovšin, a je sam to večkrat zanikal.
Naključno ali ne, je Lovšin po ugotovitvah tožilstva skoraj hkrati domnevno nezakonito pridobil za skoraj milijon evrov premoženja. Lovšin oziroma člani njegove družine so po naših podatkih v zadnjih letih postali lastniki najmanj petih nepremičnin: treh apartmajev v Portorožu, 135 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Železni cesti v Ljubljani in 109 kvadratnih metrov velikega stanovanja v elitni Vili Urbani v središču Ljubljane. Na teh nepremičninah že več let ni vknjiženih hipotek ali pa jih sploh nikoli ni bilo. Edina izjema je apartma v Portorožu, ki ga je Lovšin od Raiffeisen Leasinga kupil leta 2006, torej takoj po tistem, ko je prevzel vodenje Intereurope. Nanj je vezano 930.000 evrov vredno posojilo pri SKB, ki naj bi ga Lovšin porabil za takrat odmevni nakup delnic Intereurope, pri čemer uradno ni znano, ali in v kolikšni meri ga je poplačal z nezakonito pridobljenimi sredstvi. Danes ima Lovšin v lasti 0,3-odstotni delež Intereurope. Stanovanje v Vili Urbani, ki ga je ščitil s polmilijonskim zemljiškim dolgom, je Lovšin letos poskušal prodati. Nanj je namreč zaznambo lastninske pravice vpisalo podjetje Proviso v lasti ruskega državljana Borisa Kopileviča.
Mala serija tožb za odvzem premoženja
Da Lovšin po izbruhu gospodarske krize v Sloveniji – milo rečeno – ni imel osebnih finančnih težav, nakazuje več podatkov. Po dostopnih podatkih je leta 2010 svojemu podjetju Optio posodil dobrih 690.000 evrov. Tudi s to terjatvijo Lovšin po novem ne sme prosto razpolagati. Po letu 2007 naj bi opravil več nenavadno visokih transakcij. Nanje je že pred časom postala pozorna tudi finančna uprava, ki mu je zaradi nepojasnjenih prilivov odmerila skoraj 700.000 dodatnih davčnih obveznosti. To terjatev je že lani vpisala na Lovšinov portoroški apartma. Nad Lovšinom sicer visi še breme 37,5 milijona evrov odškodninske tožbe, ki jo je Intereuropa leta 2010 vložila zoper nekdanje vodilne. Edina dobra novica za Lovšina so neuradne informacije, da okrožnemu državnemu tožilstvu po uradni poti iz Liechtensteina ni uspelo dobiti podatkov, ki bi Lovšina neposredno povezovali z dvigovanjem denarja s tamkajšnjih računov. Teh informacij na tožilstvu ob vložitvi obtožnice niso želeli komentirati.
V vsakem primeru je tožba proti Lovšinu nova v manjši seriji tožb, ki jih je država vložila na podlagi zakona o premoženju nezakonitega izvora. Tožilstvo je letos tožbo za odvzem premoženja med drugim vložilo proti Draganu Tošiću ter zakoncema Nihadu in Gordani Kurtović, ki sta bila obsojena zaradi zvodništva. Pred dnevi je postala pravnomočna tudi prva sodba po omenjenem zakonu. Podjetniku z Obale Andreju Laporniku je sodišče odvzelo za dobrih 62.000 evrov premoženja in mu naložilo še plačilo skoraj 247.000 evrov.
