Svetovni trg informacijske tehnologije (IT) letos hitro okreva in bo na krilih rastoče prodaje pametnih mobilnih telefonov zrasel za pet odstotkov na 2100 milijard dolarjev. Rast lahko tako pričakujejo tudi podjetja v sektorju storitev IT, slovenska naj bi letos zrasla za 1,1 odstotka, ocenjujejo v analitski hiši IDC.
Če nedvomno pozitivno novico pogledamo skozi prizmo preteklih gibanj v sektorju storitev IT, postane vendarle jasno, da druge poti praktično ni bilo več. Dno krize je bilo namreč globoko. Vrednost slovenskega trga storitev IT se je v petih letih znižala za skoraj četrtino (22,7 odstotka). Za primerjavo, slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v tem obdobju skrčil za deset odstotkov.
Kriza oklestila prihodke največjih
Danes največji igralec na slovenskem trgu storitev IT je Comtrade, ki je nastal leta 2008, ko je istoimenska srbska skupina za 35 milijonov evrov kupila tedaj izredno uspešno slovensko podjetje Hermes Softlab. Prvo leto po vpisu v slovenski sodni register leta 2009 je Comtrade ustvaril dobrih 34 milijonov evrov prihodkov, do konca lanskega leta pa so skupni prihodki že zrasli na skoraj 37 milijonov evrov. Čisti dobiček je hkrati dosegel 5,35 milijona evrov, s čimer je Comtrade za več kot 3,5 milijona evrov presegel dobiček prvega zasledovalca, podjetja NIL podatkovne komunikacije. Slednje je lani ustvarilo 1,7 milijona evrov čistega dobička, ob tem pa doseglo 17,5 milijona evrov prihodkov, kar ga uvršča na četrto mesto med največjimi slovenskimi podjetji na trgu IT-storitev.
Drugo in tretje mesto po prihodkih sta lani zasedla S & T Slovenija in SRC, nekoč nesporna vladarja na slovenskem trgu, ki sta med krizo utrpela 51- in 47-odstotni padec prihodkov. Usoden zanju je bil prav upad domačega trga, na katerem ustvarita daleč največ prihodkov med vsemi velikimi slovenskimi IT-podjetji. Lani je slovenski trg IT-storitev zabeležil še peti zaporedni padec, skrčil se je za pet odstotkov na 196 milijonov evrov.
Okrevanje vlaganj oddaljeno še leto ali dve
»Kazalniki porabe storitev IT v Sloveniji se bodo letos obrnili navzgor,« so prepričani v podjetju S & T Slovenija, kjer pričakujejo v prihodnjih letih še okrepljeno rast trga. Mnogi niso tako optimistični. »Do obrata ne bo prišlo hitro,« ocenjuje Matej Šošterič, direktor poslovanja Comtrada za Slovenijo. Šošterič meni, da bo najprej potrebno kakšno leto ali dve gospodarske stabilnosti oziroma rasti, preden se bodo podjetja opogumila in začela izdatneje vlagati v IT. A tudi tedaj bodo zaradi izkušenj iz krize verjetno previdnejša pri tem, kaj kupiti, kdaj in za koliko.
Med krizo je prišlo do največjih rezov prav v vlaganja v marketing in storitve IT. Izvršni direktor podjetja Datalab Tehnologije Andrej Mertelj je razočaran nad slabo vlagateljsko klimo v Sloveniji, tako med podjetji kot tudi v javni upravi. »Enostavno vse stoji, naložbe v programsko opremo, strojno opremo in storitve se prelagajo,« je dejal. Tudi javna uprava, ki je pomemben kupec storitev in opreme IT, saj prinese ob telekomunikacijskih družbah in finančnih ustanovah več kot 50 odstotkov prihodkov družbam IT, ne vlaga veliko. »Še več, ne porablja niti evropskih sredstev, namenjenih za prenovo ali dopolnitev portalov,« je opozoril Mertelj. Brez vlaganj si v hitrem svetu IT pogubljen. Štiriletni upad naložb tako nujno pomeni, da uporabljamo najmanj eno generacijo starejšo opremo kot konkurenti. »Najbolj se to pozna v e-poslovanju, kjer preostale države žanjejo dvig produktivnosti in upad stroškov, medtem ko pri nas pametujemo,« je bil oster Mertelj.
A že prihodnje leto bi se lahko položaj na tem področju precej popravil, saj je država s 1. januarjem 2015 predpisala obvezno e-poslovanje z javno upravo. Tudi nova oblačna strategija javne informatike spodbuja upanje, da se bodo stvari spremenile na bolje. V Sloveniji sicer že zdaj narašča povpraševanje po storitvah računalništva v oblaku, ki naj bi na svetovni ravni letos zrasel za več kot četrtino, po mobilnih rešitvah ter tehnologijah za urejanje in upravljanje velikih količin podatkov.
Po prihodke v tujino
Ob negotovosti doma in nepredvidljivi javni upravi se velika podjetja že zdaj zanašajo predvsem na prihodke iz tujine. V Infotehni, ki se ukvarja z upravljanjem in hranjenjem dokumentov, ustvarijo na tujem več kot 90 odstotkov prihodkov. Nedavno so postali tudi del mednarodne luksemburške skupine Euroscritpt, zaradi česar bi se lahko ta delež še povečal. Comtrade ustvari denimo 85 odstotkov prihodkov na tujem, ljubljanski Datalab, ki pričakuje letos 15- ali celo 30-odstotno rast prihodkov, pa okoli 65 odstotkov.
Množično iskanje priložnosti na tujem je posledica majhnosti in zgoščenosti slovenskega trga IT, ki je po mnenju mnogih strokovnjakov že nekaj let zrel za resno konsolidacijo. »Konkurenca na slovenskem trgu je v tem trenutku verjetno močnejša kot kadar koli,« je dejal Šošterič in pojasnil, da je bilo v preteklih letih ustanovljeno veliko število malih podjetij IT, ki so lahko cenovno bistveno ugodnejša od velikih. Če k temu prištejemo še dejstvo, da zdaj več ali manj vsi kupci v prvi vrsti gledajo samo na končno ceno in zanemarjajo vse druge dejavnike, lahko sklenemo, da je slovenski prostor IT postal igrišče za manjša podjetja.
V S & T Slovenija, ki proda poleg podjetja SRC na slovenskem trgu največ storitev IT, se s to oceno zagotovo ne bi strinjali. Na domačem trgu ustvarijo nekaj manj kot 90 odstotkov vseh prihodkov, lani so po petih letih krčenja ustvarili 28,4 milijona evrov prihodkov, letos pa že načrtujejo njihovo krepko rast. »Dokler raste razvojno naravnana poraba, si vsekakor lahko obetamo lepšo prihodnost,« pravijo ob tem in dajejo za zgled gospodarsko močnejša gospodarstva. Ta so bila pripravljena vlagati v informatizacijo in informacijsko podporo poslovanju tudi med krizo, zato beležijo njihovi trgi storitev IT praktično stalno rast.
