Prihod Barbare Podlogar, ene od ključnih oseb posojilne afere Orion, na čelo letalskega prevoznika Linxair marca lani, je dal slutiti skorajšnji konec letalske družbe. To se je s stečajem julija letos tudi zgodilo.
Bridki, a pričakovani konec je pred dnevi doživela tudi družba Ganamm, prek katere družina Mušić obvladuje 70-odstotni lastniški delež Linxaira. S finančnim težavami pa se očitno spopada tudi družba Vepa. Njen transakcijski račun je namreč blokiran, iz javno dostopnih podatkov pa je razvidno, da nima poravnanih vseh obveznosti do Finančne uprave RS (Furs). Prek Vepe so Mušićevi načrtovali megalomanski projekt gradnje vetrnega parka Senožeška brda, vrednega več kot sto milijonov evrov.
Stečajni postopek Linxaira, ki je v preteklosti na veliko služil tudi s prevozi za državo, je bil brez dvoma sprožen prepozno. Po prevzemu vodenja družbe je Podlogarjeva napovedala, da bo stečaj predlagala že lani, vendar se to ni zgodilo. Kot je pojasnila stečajnemu upravitelju Linxaira Zlatku Viliju Hohnjecu ob predaji poslov, naj bi Linxair zašel v finančne težave leta 2012. A to po javno dostopnih podatkih ne drži. Linxair v rdečih številkah posluje že od leta 2008, ko je družba pridelala skoraj dva milijona evrov izgube. Od takrat dalje se je zgolj še večala. Poleg tega ima Linxair vse od leta 2009 negativni kapital. Ta je konec lanskega leta znašal že 19 milijonov evrov.
Milijonski dolgovi Ganamma
V stečaju Linxaira lahko poplačilo pričakuje le peščica od skoraj 70 upnikov. Ti so prijavili skupno 42 milijonov terjatev, od katerih jih je Hohnjec 18 milijonov evrov prerekal. Premoženja družbe je razmeroma malo. Medtem ko znaša likvidacijska vrednost nepremičnin slabih 300.000 evrov, je še edino letalo, ki je ostalo v lasti družbe, neplovno, njegova vrednost pa ocenjena na le 190.000 evrov. Pred stečajem je družba izkazovala okoli tri milijone terjatev do kupcev. Ker pri primopredaji poslov Hohnjec ni pridobil ustreznih specifikacij terjatev, pri čemer se večina od njih nanaša na stare terjatve predvsem do ruskih letalskih posrednikov, jih je v otvoritveno bilanco Linxaira vključil le za nekaj tisoč evrov.
Ko je Podlogarjeva prevzela vodenje Linxaira, je družba prodala tri letala za skupno 9,3 milijona evrov. Eno od njih je kupila družba Ikar letalstvo, ki sta ga ustanovila nekdanja pilota Linxaira. Dve pa je prevzel Aero Holding v lasti nekdanje uslužbenke Linxaira. Za zdaj ostaja neznanka, zakaj sta pri nakupu letal kupca nase prevzela tudi dolgove, ki znatno presegajo vrednost premoženja. O tem, ali bo te posle izpodbijal, Hohnjec še ni sprejel odločitve.
Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je okrog 25 milijonov evrov dolgov za seboj pustil tudi Ganamm, v katerem ima 51-odstotni lastniški delež Gojko Mušić, preostalega pa njegova sinova Nikola in Aleš. Zaradi neporavnanih davčnih obveznosti je stečaj Ganamma predlagala Republika Slovenija. Predlogu za stečaj je družba ugovarjala, na naroku v začetku oktobra pa potrdila, da ima do države neporavnane obveznosti. Ker družba niti na izrecen poziv sodišča ni predložila dokazila o tem, da bo poravnala svoje davčne obveznosti, je sodišče, ne da bi preverjalo obstoj drugih stečajnih razlogov, sklenilo, da je Ganamm insolventen, in ga poslalo v stečaj.
Jahta iz Turčije še na kopnem
S finančnimi težavami se spopada tudi družba Stanovanjsko naselje v lasti Mušićevih. Za lansko leto bilanc ni oddala, njeni računi pa so blokirani že eno leto. Nič kaj dobrega se ne piše niti Nikomu (računi so blokirani približno eno leto), v kateri ima Nikola Mušić polovični lastniški delež, polovičnega pa obvladuje Peter Babošek. Mušića in Baboška povezuje tudi družba Globerent, ki ima prav tako transakcijske račune blokirane že skoraj leto. Do začetka lanskega leta, ko ga je nasledila Podlogarjeva, je Globerent vodil Mušić. Babošek je prek podjetja Solicom inženiring 77-odstotni lastnik Globerenta, ki je triodstotni lastnik Linxaira.
Stična točka Baboška in Mušića je tudi gradnja okrog 50-metrskega luksuznega plovila Soraya v Turčiji, vrednega okoli 20 milijonov evrov. Posel je prek liechtensteinske družbe Gentech financirala banka Hypo. Pred dobrima dvema letoma je na sojenju enemu od nekdanjih direktorjev Hypa pred delovnim sodiščem prišlo na dan, da je bil solastnik Gentecha Mušić, ki pa je nato iz lastniške strukture Gentecha izstopil. Za to naj bi se Mušić odločil, ker je s tem izpostavljenost Hypa do uradno njegove skupine podjetij znižal na manj kot 12,5 milijona evrov. Zanimiva podrobnost je, da je prav ta znesek v preteklosti predstavljalo mejo, ko je lahko slovenska izpostava Hypa svojim zadolženim strankam odobravala posojila brez soglasja avstrijske centrale. Saša Vinković, sicer lastnik verige prodajaln z obutvijo Transport, ki je odgovoren za trženje jahte Soraya, je dejal, da Mušić z Gentechom že tri leta nima nič več. Po njegovih pojasnilih Soraya še ni popolnoma končana.
