»Negativna tveganja rastejo,« je zadonelo iz mikrofonov v Neaplju, kjer je včeraj zasedal svet Evropske centralne banke (ECB). Besede guvernerja ECB Maria Draghija so dobile zlovešč ton ob dejstvu, da so po dolgem času Evropo nase spet opozorili protestniki, ki so včeraj divjali po središču južnoitalijanskega mesta. »Vprašajte se, v kakšnem stanju je bila Italija pred dvema ali tremi leti,« se je odzval na proteste Draghi, pred tem pa naštel vse dosežke ECB v kriznih letih.
Prav Draghijevo nekajminutno naštevanje je jasno pokazalo, da je ECB v borbi proti krizi porabila že praktično vse strelivo. V Frankfurt se naseljuje panika. Šibko gospodarsko okrevanje se lahko hitro prelomi v tretje dno recesije, medtem ko je Draghi včeraj tudi prvič javno priznal, da inflacijska pričakovanja niso več trdno zasidrana v okolici dveh odstotkov. Deflacija je vse resnejše tveganje. Če je rast cen v preteklosti zavirala pocenitev energije in hrane, pozneje še padec vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, ima po Draghijevi oceni vse večjo težo skrb vzbujajoče stanje na trgu dela. »Čim dlje traja obdobje nizke zaposlenosti, tem večja je nevarnost za zniževanje cen v več skupinah življenjskih potrebščin in za deflacijo.«
Priznanje je terjalo novo ukrepanje ECB, ki se zaradi pomanjkanja manevrskega prostora ne more več zanesti na zniževanje ključne obrestne mere – ta ostaja na rekordno nizkih 0,05 odstotka. Tako je svet ECB soglasno potrdil nov program nakupov s premoženjem kritih finančnih instrumentov (ABS – asset-backed securities) in kritih obveznic (covered bonds), tudi ciprskih in grških. ECB naj bi začela nakupovati krite obveznice že ta mesec, medtem ko bo ABS začela kupovati enkrat do konca leta. Cilj teh operacij ostaja podoben kot pri zniževanju obrestnih mer ali posojilni operaciji TLTRO – krepitev posojanja realnemu gospodarstvu, katerega obseg se je od sredine leta 2012 do danes skrčil za 8,5 odstotka ali 400 milijard evrov. Novi krediti bi prispevali h krepitvi gospodarstva, okrevanju trga dela in v končni fazi tudi višji rasti cen življenjskih potrebščin. Koliko denarja bo za to namenila ECB? Draghi je bil pri tej temi zadržan, v enem odgovoru pa je vendarle namignil, da bi se lahko bilančna vsota ECB zaradi novih ukrepov povečala za okoli 1000 milijard evrov.
ECB največ pričakuje od programa kupovanja ABS, ki ga je pomagal pripraviti finančni sklad BlackRock in po katerem bo Frankfurt odkupoval pakete posojil malim in srednje velikim podjetjem ter avtomobilskih in stanovanjskih posojil. S tem naj bi bankam omogočil očiščenje bilanc in sprostitev kapitala za posojanje. Vendar še zdaleč ni jasno, ali bo program, ki je bil tako učinkovit v ZDA, uspešen tudi v Evropi, kjer se več kot tri četrtine podjetij financira neposredno pri bankah.
Trg ABS v Evropi ni velik, obseg na novo izdanih ABS se je od vrhunca leta 2007 (okoli 400 milijard evrov) lani skrčil na vsega 50 milijard evrov. Trg ABS, kritih s posojili malim in srednje velikim podjetjem, je po podatkih Royal bank of Scotland vreden okoli 300 milijard evrov, če temu dodamo še ABS s hipotekarnim kritjem, pa je celoten trg vreden 850 milijard evrov. Draghi za nameček ne namerava prevzeti večjih tveganj. »Kupovali bomo le preproste in transparentne ABS.« Ob dejstvu, da banke zaradi vseh likvidnostnih operacij že imajo denar, vendar ne posojajo, mnogi menijo, da tudi zadnji ukrepi ne bodo rešili kreditnega krča v Evropi.
