Polovična rešitev, ki je pri gotovinskem poslovanju leta 2013 zahtevala uvedbo tako imenovanih fiskalnih blagajn, ki onemogočajo brisanje ali popravljanje izdanih računov, je po številnih pričakovanjih prinesla tudi polovične rezultate. Kljub visokim zagroženim globam, ki za pravne osebe lahko znašajo 250.000 evrov, številni davčni zavezanci še vedno znižujejo postavke na računih ali pa brišejo kar celotne račune.
Zato je aktualna vlada uresničila svoje napovedi in sprejela akcijski načrt uvedbe davčnih blagajn, po katerem bodo davčne blagajne zaživele na začetku prihodnjega leta. Poslanci naj bi zakon o davčnih blagajnah obravnavali že aprila ali maja. Temu bo sledila izgradnja centralnega informacijskega sistema za preverjanje in obdelavo podatkov o izdanih računih. Po preko interneta vzpostavljeni povezavi s finančno upravo (Furs) bo tamkajšnji informacijski sistem preveril podatke in izdani blagajni izdal enkratno identifikacijsko številko, ki se bo izpisala na izdanem računu. Poleg časa izdaje, oznake osebe in načina plačila bo račun med drugim vključeval tudi podatke o poslovnih prostorih. Slednje bo Fursu omogočalo, da v primeru morebitnega nadzora ugotovi, kje je bil račun izdan, hkrati pa zagotovilo, da bodo zavezanci uporabljali le davčne blagajne.
Koliko bo znašal proračunski učinek uvedbe davčnih blagajn, še ni znano, po ocenah ministrstva za finance pa naj bi se gibal od 50 do 100 milijonov evrov letno. Celotni ocenjeni strošek pa bo državo stal okrog dva milijona evrov. Kot so poudarili na finančnem ministrstvu, bodo davčne blagajne omogočale tudi prihranke pri stroških inšpekcijskih nadzorov Fursa. Ta bo kadrovske vire lahko obenem usmerjal na druga področja.
Po ocenah Fursa je v Sloveniji okrog 80.000 zavezancev, ki bodo potrebovali davčne blagajne. Če ti pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne, bodo morali obstoječe programe nadgraditi s funkcionalnostjo izmenjave podatkov s Fursom. Ker imajo zavezanci praviloma že podpisane vzdrževalne pogodbe, ki vključujejo dopolnitve programa zaradi prilagoditev zakonskim spremembam, dopolnjevanje programov ne bo povzročalo dodatnih stroškov, so navedli na ministrstvu za finance. Tisti, ki še ne uporabljajo računalniških registrskih blagajn, pa bodo imeli z davčnimi blagajnami od 200 do 300 evrov enkratnih stroškov, morebitni najem potrebne opreme pa naj bi jih stal 20 evrov mesečno. Davčne blagajne si bodo morali priskrbeti vsi, ki poslujejo z gotovino. Izjeme bodo obstajale le za tiste zavezance, ki nimajo dostopa do interneta, določene pa bodo restriktivno.
Medtem ko davčne blagajne številni pozdravljajo, jim številni tudi nasprotujejo. Kot je pojasnil predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek, z njihovo uvedbo pri odvetnikih ne more biti nobene koristi, zvišujejo pa se možnosti kršitve načela zaupnosti med stranko in odvetnikom. Za preprečevanje davčnih utaj je uvedba davčnih blagajn smiselna, ko kupci ne vzamejo računa, kar zavezancem omogoča, da gotovinskih prejemkov ne prikažejo v poslovnih knjigah. »Toda primer, ko bi stranka pri odvetniku pozabila vzeti račun, ta pa bi storitev izbrisal iz prometa, si je težko zamisliti,« je prepričan Završek. Na GZS menijo, da bi bilo davčne blagajne smiselno uvesti za vse, razen v primerih, ko zaradi redkosti transakcij ali podobnih primerov njihova uvedba ni smiselna. Poleg tega pričakujejo, da bo vlada podjetja med drugim razbremenila z nižjimi davki in da se bodo inšpektorji spopadali z drugimi oblikami sive ekonomije.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh pa je opozoril, da so imeli njihovi člani visoke stroške že z uvedbo fiskalnih blagajn leta 2013. Pri tem je poudaril, da je finančni minister Dušan Mramor napovedoval, da stroški davčnih blagajn ne bodo višji od 200 evrov, medtem ko jih zdaj na trgu ponujajo po 800 evrov brez DDV. K temu znesku je treba prišteti še mesečno vzdrževanje. »Če bi država kupila davčne blagajne in jih dala obrtnikom v najem, pa na OZS pri njihovem uvajanju ne bi imeli prav nič proti,« je dodal Meh.
