Diskontni prodajalci življenjskih potrebščin so od leta 2007 do leta 2012 svoj tržni delež glede na prodajni format v Sloveniji povečali s tri na kar 20 odstotkov. Natančnega podatka, koliko znaša njihov tržni delež glede na prihodke, ne razkriva nihče, niti Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) niti diskontni ponudniki sami. Vprašanje tako je, kako globoko so že in kako globoko še lahko zarežejo v tržni delež klasičnih trgovcev.
Diskonti rasli tudi med krizo
Kolikšen tržni delež po prihodkih v Sloveniji zavzemajo diskontni trgovci, je mnogo ugibanj, gibljejo pa se med 15 in 20 odstotki. Na TZS za primerjavo z Evropo navajajo, da diskontni trgovci v državah, kjer so prisotni že dolga leta, zasedajo do 25-odstotni tržni delež. Da bi vsaj v grobem ocenili, kako se gibljejo tržni deleži diskontnih prodajalcev in klasičnih trgovcev, smo primerjali največje v tej panogi in ugotovili, da se je tržni delež diskontov po prihodkih od leta 2009 do leta 2012 povečal z okoli 13 na že čez 20 odstotkov.
Sodeč po napovedih za slovensko trgovino, ki so nam jih poslali iz Euromonitorja International, bodo diskonti rasli še naprej, čeprav nekoliko počasneje kot v zadnjih letih. Diskonti, ki so lani skupaj ustvarili slabih 640 milijonov evrov prihodkov, naj bi letos zabeležili 7,3-odstotno rast, prihodnje leto pa 5,8-odstotno rast. Zaradi naraščajočega tržnega deleža diskontnih trgovin v družbi ocenjujejo, da se bo prostor za klasične trgovce še naprej krčil, zaradi česar bodo najbrž prisiljeni svoje poslovanje krepiti v tujini.
Tako močno, kot se je med zadnjo gospodarsko krizo spremenila trgovinska krajina v Sloveniji, se ni že vse od časa nastanka velikih trgovskih verig sredi 90. let prejšnjega stoletja. Če so takrat trgovske verige, kot sta Mercator in Spar, poskrbele za zaprtje malih lokalnih prodajaln z živili, ki so jih mnogi zasebniki imeli odprte kar v svojih hišah ali pod bloki, so tokrat klasični trgovci tisti, ki »trpijo«.
Diskonti rasejo tudi v EU
Čeprav je k slabim razmeram v klasični trgovini precej prispevala gospodarska kriza, podatki analitične hiše Nielsen, ki spremlja porabniške trende, kažejo, da je tržni delež diskontnih ponudnikov v Evropi vztrajno naraščal že pred krizo. Od leta 1991 do leta 2011 se je povečal z 10,1 na 19,4 odstotka, pri čemer se krepijo predvsem klasični diskontni prodajalci, kot sta na primer Aldi (v Sloveniji Hofer) in Lidl. Razmere so od države do države precej različne. Tržni deleži diskontnih prodajalcev se po prihodkih gibljejo od kar 55 odstotkov na Norveškem do sedmih odstotkov v Veliki Britaniji. Ob tem velja opozoriti, da so po mnenju nekaterih tujih poznavalcev trgovine nekateri zahodnoevropski trgi že diskontno zasičeni in naj bi zato diskontni ponudniki možnosti za rast iskali predvsem v vzhodni Evropi.
Rast diskontnih trgovcev se po analizah A. T. Kearneya ne ustavlja. Če so leta 2010 diskontni trgovci v 27 državah EU ustvarili skoraj 170 milijard evrov prihodkov, naj bi jih letos že čez 190 milijard evrov. Pri tem opozarjajo na pomemben trend približevanja diskontnih trgovcev klasičnim trgovcem z razširjanjem ponudbe na primer s svežim mesom in s svežimi pekovskimi izdelki ter dodatnimi storitvami (na primer razvijanje fotografij). Meja med diskonti in klasičnimi trgovci se, kot ugotavljajo, vse bolj briše. Največja evropska diskontna trgovca, ki sta prisotna tudi v Sloveniji, Hofer in Lidl, smo povprašali, kakšni so njihovi širitveni načrti v prihodnjem petletnem obdobju, vendar sta bila z odgovori izjemno skopa. Dejali so le, da širitve še načrtujejo, kaj več pa niso želeli povedati. Za kupce se najbrž ne bojijo. Po letošnji raziskavi Trženjski monitor se je namreč delež kupcev, ki kupujejo v diskontih, znova povečal, in sicer z lanskih 42 na letošnjih 44 odstotkov, medtem ko je pred tremi leti ta delež znašal 32 odstotkov.
Klasični trgovci se morajo prilagoditi
Seveda je k težavam klasičnih trgovcev precej prispevala gospodarska kriza, ki je zmanjšala kupno moč gospodinjstev in močno spremenila nakupovalne navade. Kot ugotavljajo na TZS, so porabniki pri nakupih bolj preudarni, kupujejo manj in pogosteje, iščejo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Potrošnik je mnogo pozornejši in odziven na cenovno ugodne ponudbe in akcije, čedalje večji pomen pa daje trgovskim blagovnim znamkam. Potrošniki so tudi manj lojalni – v enem mesecu obiščejo tudi štiri ali pet različnih trgovcev z živili.
Klasični trgovci so, kot ugotavljajo v Euromonitorju International, morali v zadnjem obdobju, da bi lahko konkurirali diskontom, prilagoditi cenovno politiko, zaradi česar jim je padla dobičkonosnost, krepijo pa tudi delež trgovskih blagovnih znamk. Dokler se gospodarske razmere v državi ne bodo izboljšale, bodo diskontni ponudniki zagotovo v prednosti pred klasičnimi. Vendar v Euromonitorja International pričakujejo, da se bodo z vnovično rastjo razpoložljivega dohodka nekateri porabniki vrnili h klasičnim trgovcem, in sicer predvsem zaradi prednosti lokacije. Dolgoročna rast diskontnih ponudnikov bo tako odvisna predvsem od tega, kako dobro se bodo prilagodili potrebam porabnikov.
