V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so se pred tedni požvižgali na zahtevo finančnega ministra Uroša Čuferja, naj znova razmislijo o svojih, več kot 20.000 evrov visokih plačah. Zdaj se je Čufer očitno požvižgal na njihovo mantro, kako da niso nikomur dolžni nič pojasnjevati, ker so povsem samostojni in v službi zgolj in samo slovenskih davkoplačevalcev. Prikladen izgovor, ki ga nove smernice za delovanje DUTB postavljajo na glavo.
Poročila vsak mesec
Ker sprememb zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki določa delovanje DUTB, trenutna vlada v odhajanju očitno ne bo sprejela, so pravila igre določili v (šele) včeraj sprejetih smernicah. Te nalagajo DUTB transparentno delovanje, in sicer tako pri porabi lastnih sredstev kot pri upravljanju premoženja, ki so ga nanj prenesle banke. Kot razkriva vsebina smernic, bo moral DUTB vzpostaviti portal, kjer bodo dostopne vse informacije, ne le v zvezi s prenosom terjatve, ampak tudi njihovim unovčevanjem. Poročila o svojem poslovanju bo moral DUTB objavljati vsake tri mesece, veliko podrobneje pa bo moral poročati ministrstvu za finance. To pričakuje vsak mesec poročilo o portfelju in o postopkih prestrukturiranja, poleg tega tudi o vseh stroških delovanja DUTB, ki jih bo moral ta razumno obrazložiti. Vsak mesec pričakujejo poročilo, kakšne so bile njihove aktivnosti pri naznanitvi sumov kaznivih dejanj, ki so jih razbrali iz prenesenih kreditnih map. V smernicah je vlada DUTB še enkrat spomnila, da morajo organom pregona naznaniti vse sume kaznivih dejanj, pri čemer jim tajnosti bančnih podatkov po zakonu o bančništvu ni treba upoštevati. Parlamentarnemu odboru za finance in monetarno politiko bo DUTB poročal vsako četrtletje, državnemu zboru pa bo predstavljal polletna poročila.
DUTB bo moral objaviti načrt prodaje sredstev, ki jih upravlja, pri vsakem posameznem postopku odločanja o prodaji pa bo moral zagotoviti rekonstrukcijo odločitev. Vsaka odločitev o prodaji mora biti razložena in potrjena s strani upravnega odbora DUTB, od katerega vlada pričakuje, da bo pridobil takšne kupce, ki lahko zagotovijo vzdržno poslovanje in prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva. Čim večji izkupiček in s tem čim večje poplačilo sredstev, vloženih v banke, ostaja prvo pravilo, a očitno ne več edino, ki so ga bili v DUTB doslej pripravljeni priznavati.
Tudi posli DUTB s protikorupcijsko klavzulo
Upravni odbor DUTB bo moral pripraviti petletni načrt, v njem opredeliti donosnost po posameznih segmentih, donosnost sredstev kot celote, cilj pa je tak dobiček po slabitvah in rezervacijah, da bo zagotovljena osemodstotna donosnost na kapital. Poslovno strategijo in usmeritve pri prestrukturiranju bo moral DUTB sprejeti do konca letošnjega septembra. Razkriti bo moral tudi finančni načrt, v njem pa časovno razčleniti vse prejemke in izdatke v poslovnem letu in načrt uporabe prostih denarnih sredstev. V vsako pogodbo nad 10.000 evrov bo moral vključiti protikorupcijsko klavzulo, sicer pa mora upoštevati zakon o javnem naročanju.
Poslovno strategijo in usmeritve pri prestrukturiranju bo DUTB objavil na svoji spletni strani, sicer mora sprejeti strategijo upravljanja za vsako posamezno sredstvo, in sicer na podlagi temeljite analize. Pri prestrukturiranju podjetij mora DUTB delovati proaktivno, a prestrukturiranje je smiselno le, če je to ekonomsko upravičeno, če poveča izkupiček in omogoči vzdržno poslovanje podjetij. Preden se v prestrukturiranje podjetij vključi DUTB, morajo svoje prispevati tudi lastniki in vodstvo podjetja.
