Cerar je za Reuters poudaril, da bo Slovenija nadaljevala prodajo podjetij, ki so na prednostnem seznamu za privatizacijo, ki ga je na predlog vlade Alenke Bratušek lani sprejel DZ. »Privatizacija 15 podjetij na seznamu, tudi Telekoma, se mora nadaljevati, dokler ne bo končana,« je poudaril. Po njegovem mnenju si namreč Slovenija ne more privoščiti, da bi pri vlagateljih izgubila ugled.
Nismo še izven nevarnosti
Čeprav ne bo enostavno, si bo vlada, kot je dejal, prizadevala tudi za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP v prihodnjem letu, medtem ko naj bi letos ta znašal 4,5 odstotka.
»To ostaja vladni cilj, vendar bo zelo zahtevno ... V naslednjih tednih bomo lahko ocenili, kako realističen je ta cilj,« je še dejal. Priznal je, da Slovenija še ni »zunaj nevarnosti«, saj se lahko, če vlada, poslanci, banke in druge inštitucije ne bodo opravile svojega dela, znova znajde v podobnem položaju kot lani.
Bojazen odpuščanja zaposlenih
Luka Mesec (ZL) meni, da je bil postopek privatizacije doslej nepregleden, pojavlja se tudi dvom o zakonitosti in sumu oškodovanja državnega premoženja. Opozoril je tudi na bojazen odpuščanja zaposlenih, ko podjetja dobijo nove lastnike. Po ocenah ZL je tako s prodajo Telekoma Slovenije ogroženih 1700 delovnih mest. ZL privatizaciji po njegovih navedbah ne nasprotuje, ker bi podpirala dosedanji način vodenja državnih podjetij, cilj ZL je ohranitev podjetij v državni lasti, da bo mogoče upravljanje prenesti na delavce ter da bo na državni ravni možno izvajanje industrijske in razvojne politike, s katero se bo udejanil splošni interes državljanov, je poudaril.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je spomnil, da privatizacija poteka na podlagi lanske potrditve v DZ. Nekaj postopkov je zaključenih, Helios, Fotona in Aerodrom Ljubljana, nekaj jih je v različnih etapah.
Več ciljev in namenov
Postopka prodaje Telekoma Slovenije in NKBM sta v fazi zaključevanja, po ocenah bi družbi investitorja lahko dobili do konca leta, je navedel in dodal, da se zanju pričakuje večja kupnina, kot je bila v doslej zaključenih primerih.
Privatizacija ima po njegovih besedah več ciljev in namenov, v glavnem pa je to posledica »realnosti, v kateri se nahaja Slovenija po obdobju relativno hude finančne krize«, ki je zelo vplivala na javnofinančni položaj države, in potrebe za to, da država pokriva primanjkljaj v proračunu z zadolževanjem na finančnih trgih.
Da mora proces privatizacije teči naprej, se je strinjala večina poslancev. Kot je poudarila Vojka Šergan (SMC), mora proces teči naprej. »Upoštevati je treba sklep DZ,« je še poudarila.
»Nujno zlo, ki ga je treba nadaljevati«
Država nima veliko izbire, stanje javnih financ namreč narekuje, da je treba s privatizacijo nadaljevati, je dejal Marko Pogačnik (SDS). Dlje kot se bo odlašalo s privatizacijo, manjše bodo kupnine, je prepričan poslanec.
Privatizacija je po besedah Uroša Prikla (DeSUS) »nujno zlo, ki ga je treba nadaljevati« - ne sicer za vsako ceno in ne pod vsakimi pogoji, ampak zelo preudarno.
Da je treba s prodajo državnega premoženja nadaljevati, se strinja tudi poslanec NSi Jožef Horvat. Poudaril je, da tuji lastniki niso nujno vedno slabi, čeprav bodo najbolj srečni, če bodo prišli domači kupci.