V zgodbi o reševanju celjskega Klasja, ki ga je na kolena spravil velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, je prišlo do še enega preobrata. Čeprav se je zdelo, da so v Klasju odbili napade upravitelja Kristjana Antona Kontarščaka in so čakali le še na glasovanje o postopku prisilne poravnave, so jih je na višjem sodišču postavili na realna tla.
Tako so v dneh, ko so lastniki Klasja zavrnili ponudbo največje upnice Probanke, naj ji v zameno za odpis večmilijonskih dolgov prepustijo večino lastništva, razveljavili sklep okrožnega sodišča v Celju, ki je pred tem zaradi postopkovnih napak zavrnilo Kontarščakov ugovor proti vodenju prisilne poravnave Klasja. To pomeni, da bo moralo sodišče v kratkem ponovno odločati o njegovi zahtevi za stečaj in se tokrat tudi opredeliti do njegovih navedb. Ključni Kontarščakov argument za to, da je prisilna poravnava Klasja vnaprej obsojena na neuspeh, je dejstvo, da je Probanka z izvršbo že pred meseci zasegla prilive od štirimilijonskega posojila, ki ga je Klasje odobrilo Ročnikovi družbi Toming Consulting. Na tem posojilu pa stoji in pade tudi prisilna poravnava, saj naj bi sredstva od njegovega vračila namenili poplačilu upnikov.
Če je upravitelj sprva še neuspešno prepričeval sodišče, da Ročnikova družba ne bo sposobna vrniti več kot štirih milijonov evrov, se je vse spremenilo, ko je »rešilno« posojilo zarubila Probanka. To se je zgodilo po zaslugi direktorice Klasja Dragice Murko, ki se na izvršbo ni pritožila. Ker je bil sklep izdan po začetku prisilne poravnane, bi jo lahko zlahka izpodbijala, tako pa je postal pravnomočen. Čeprav je Probanka s potezo porušila temelje načrta finančnega prestrukturiranja, Murkova opozarja, da je razprava o rubežu terjatve do Toming Consultinga brezpredmetna. »V trenutku, ko bo potrjena prisilna poravnava, bo postopek izvršbe ostal prekinjen, Probanka pa bo poplačana v skladu s pogoji prisilne poravnave in to v enakem roku kot vsi drugi upniki,« je dejala. Torej bi v naslednjih treh oziroma štirih letih dobili vrnjenih 50 odstotkov terjatev.
Tudi zato poziva pristojne na sodišču, naj upnikom čim prej omogočijo glasovanje o predlaganem načrtu finančnega prestrukturiranja Klasja. Če ga bodo upniki, skupaj s Probanko, potrdili, bo odločanje o stečaju brezpredmetno. Če jo bodo zavrnili, pa bo naposled končana agonija, ki se vleče že več kot leto dni. Usoda pekarske družbe in več kot sto zaposlenih je torej v rokah Probanke, ki je prek nje financirala posle največjega lastnika Ročnika in zaradi tega v Klasju nasedla z več kot petimi milijoni evrov posojil. To se je dogajalo v času, ko je Probanko vodila Ročnikova sestra Romana Pajenk.
Kako bo Probanka glasovala, ni znano. Ne gre pa spregledati njenih aktualnih teženj po prevzemu lastništva Klasja. Na zadnji skupščini bi morali delničarji odločati o njenem predlogu, po katerem bi s konverzijo 1,6 milijona evrov terjatev v kapital prevzela 66,6 odstotka Klasja. Toda o predlogu dokapitalizacije sploh niso glasovali, saj ga direktorica oziroma delničarji niso uvrstili na dnevni red.
»Probanka je po lanskem začetku prisilne poravnave imela po zakonu na voljo štiri mesece, da bi predlagala spremembo načrta finančnega prestrukturiranja oziroma zahtevala dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v kapital, česar skupščina ni izglasovala, preostalih možnosti pa Probanka ni izkoristila. Letos spomladi je Probanka izrazila željo po prevzemu lastništva in se sklicevala na novelo insolvenčnega zakona, ki pa v primeru Klasja ne velja. Zato tudi nismo dali predloga na glasovanje, ker bi bilo to v nasprotju z zakonom,« se je odzvala Murkova. Dodala je, da načrt finančnega prestrukturiranja predvideva, da bo po pravnomočnosti prisilne poravnave v roku največ štirih let skupščina odločala o dokapitalizaciji z novimi denarnimi vložki, če bo potrebno.
