Aerodrom Ljubljana po razburljivem zaključku prodajnega postopka, v katerem ni manjkalo skrivnostnih novih ponudb in vračanja že izločenih tekmecev, prehaja v roke nemškega Fraporta, ki upravlja letališče v Frankfurtu.
Predstavniki Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki so prečrtali tretje od 15 podjetij s seznama za privatizacijo, po včerajšnjem podpisu 170 milijonov evrov vredne prodajne pogodbe niso mogli skrivati zadovoljstva, saj so letališče prodali za rekordno ceno. Medtem ko drugod po Evropi sklepajo prevzemne posle v rangu 15-kratnikov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), bodo Nemci zanj plačali več kot 21-krat toliko denarja, kolikor ga na leto prisluži Aerodrom Ljubljana. »Iztržili smo najvišjo možno ceno in presegli začetna pričakovanja,« je povedal prvi mož SDH Matej Pirc. Nove in nenavadno visoke ponudbe, ki so jih v zadnjih dneh dobili na mizo od domnevnih tujih vlagateljev, pa je označil kot verjetni poskus, da se postopek prodaje zadnji trenutek ustavi, upočasni ali nanj pade senca dvoma.
»Gre za enega najbolj profesionalnih in transparentnih procesov privatizacije,« se je strinjal Stefan Schulte, predsednik uprave Fraporta, ki je letališča kupoval po štirih različnih celinah. Zaposlene v Aerodromu Ljubljana je pomiril, da odpuščanja niso v njihovih načrtih. Kvečjemu nasprotno. Čez pet let bo na Brniku odlična ponudba, več potnikov in tovora, tudi zaposlenih, nedvomno pa hočemo višji dobiček, je bil jasen Schulte. Za menjavo uprave pod vodstvom Zmaga Skobirja, ki je podpirala prodajo Nemcem, Schulte ne vidi razloga.
Zaradi privatizacije je pod vprašajem tudi projekt postavitve drugega potniškega terminala, ki ga je pripravil že nekdanji dolgoletni šef Aerodroma Ljubljana Vinko Može. Ta je sicer javno nasprotoval prodaji. »Vse je pripravljeno. Imamo gradbeno dovoljenje. Jutri lahko začnemo graditi,« poudarja Skobir in ostaja optimističen. Kljub temu priznava, da bo novi lastnik odločil, ali bo šel naprej s 57 milijonov evrov vredno naložbo ali pa jo bo izpeljal v popravljeni različici.
Čaka nas tovorni promet
Vsekakor Fraport ne bo čakal 22 let, da bi se mu povrnil vložek, ampak bo izkoristil izjemni potencial in na Brnik preusmeril donosni promet s tovorom iz celotne regije. Nasprotno od »nemških« letališč v turški Antalyi in ruskem Sankt Peterburgu, kjer cveti potniški promet, naj bi imel Fraport pri nas velike ambicije pri razvoju tovornega prometa, ki ga je lažje preusmeriti kot potniški promet. Pri drugem segmentu tveganje predstavlja tudi negotova usoda Adrie Airways. Obstoječe zmogljivosti naj bi na Aerodromu Ljubljana sorazmerno hitro povečali že z manjšimi naložbami in postavitvijo dodatnih montažnih objektov.
Za primerjavo: na brniškem letališču oskrbijo približno 18.000 ton tovora na leto, kar je blizu maksimalnih zmogljivosti. V Frankfurtu medtem oskrbijo več kot 2,1 milijona ton tovora na leto, število pa se kljub nestabilnemu gospodarstvu še povečuje. Kot smo poročali, bo v prihodnjih letih na področju tovornega letalskega prometa potekala ostra bitka na Balkanu. Ključni igralci bodo prihodnja lastnika Aerodroma Ljubljana in letališča Nikole Tesle v Beogradu ter zagrebško letališče oziroma njegov lastnik, francoski Charles de Gaulle. Pri tem bo odločilno zlasti to, kateremu od treh omenjenih letališč bo prvemu uspelo postaviti regijski tovorni center.
Skokovita rast v Antalyi, Sankt Peterburgu...
Pred letališčem, ki ga v bližnji prihodnosti med drugim čakata projekta postavitve regijskega tovornega centra in nadgradnja obstoječega potniškega terminala, naj bi bili pod nemškim lastnikom svetli časi. Vsaj tako izhaja iz preteklih prevzemnih zgodb, ki jih je po Evropi izpeljal Fraport. V praktično vseh primerih se je število prepeljanih potnikov občutno povečalo, izvedli so obsežna vlaganja, v določenih primerih pa se je celo Fraport zavezal, da bo v nadgradnjo letališč vložil več sto milijonov evrov.
Čeprav središče njegovih operacij predstavlja letališče v Frankfurtu, ki je po številu prepeljanih potnikov tretje največje v Evropi in je nemško okno v svet, je Fraport v zadnjih letih prišel do pomembnih letališč na različnih koncih Evrope. Tako je v letu 2007 zmagal na razpisu za uporabo vseh potniških terminalov na letališču v Antalyi, najpomembnejšem turškem letovišču na južni obali. V zameno za 2,26 milijarde evrov ga bo upravljal še nadaljnjih deset let. Odločitev se je Nemcem obrestovala, saj se je število potnikov na drugem največjem letališču v Turčiji v zadnjih devetih letih podvojilo na 26,75 milijona na leto.
Podobna je zgodba v Bolgariji, kjer so leta 2007 dobili pravico do uporabe dveh letališč, v mestih Burgas in Varna. V zameno za koncesijo za obdobje 35 let so se zavezali, da bodo zagotovili večino od 403 milijonov evrov vlaganj, potrebnih za nadgradnjo letališča. Vsaj letališče v Burgasu je od takrat doživelo visoko, kar 30-odstotno rast števila potnikov. Enega od draguljev v nemškem imperiju predstavlja letališče Pulkovo v Sankt Peterburgu. To je bilo do leta 2009 četrto največje letališče v Rusiji. Potem ko ga je v 1,5 milijarde dolarjev vrednem poslu za 30 let dobil v upravljanje Fraport, je prevzelo položaj tretjega, do danes pa se je število potnikov skoraj podvojilo na 12,8 milijona na leto.