Sloveniji se morda obetajo novi zapleti s črpanjem denarja iz evropskega kohezijskega sklada.

Jutri se tako izteče rok za oddajo ponudb na razpisu za namestitev vodnikov in stikal voznega omrežja na progi Pragersko–Hodoš. Tega je ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Samo Omerzel, objavilo maja, projekt, vreden okoli 30 milijonov evrov, pa sofinancira EU. Po neuradnih informacijah je glavni favorit za posel konzorcij, ki ga vodi SŽ – Železniško gradbeno podjetje (ŽGP). Obstaja namreč možnost, da več potencialnih ponudnikov zaradi naknadne razlage dokumentacije, ki jo je objavilo ministrstvo, ne bo zadostilo razpisnim pogojem. A če se bo kdo od njih zaradi tega odločil vložiti zahtevek za revizijo, bi to lahko preložilo odločanje o izbiri izvajalca in ogrozilo evropsko sofinanciranje projekta. Tega namreč ne bo, če ministrstvo za infrastrukturo z izbranim izvajalcem pogodbe ne bo podpisalo do konca leta, saj gre za projekt iz iztekajoče se finančne perspektive.

Po naših informacijah se potencialno jabolko spora skriva v zahtevanih referencah. Ministrstvo tako sodelovanje na razpisu dovoljuje le ponudnikom, ki izpolnjujejo tri pogoje. Prvič, da so v zadnjih petih letih uspešno izvedli vsaj dva gradbena projekta za gradnjo ali obnovo voznega železniškega omrežja. Drugič, da so bila dela, ki jih ponudnik navaja med referencami, skupaj vredna vsaj 40 milijonov evrov. In tretjič, da je bil vsaj eden od projektov dolg najmanj 80 kilometrov. To so ponudnikom na ministrstvu dodatno potrdili sredi julija in ponovno v začetku avgusta.

A le nekaj dni zatem – potem ko so rok za oddajo ponudb podaljšali – so ploščo obrnili. Le dober teden pred iztekom razpisa, so namreč na portalu javnih naročil pojasnili, da se drugi pogoj (o skupni vrednosti projektov, ki jih ponudniki navajajo med referencami) nanaša le na dva zahtevana projekta. Povedano preprosteje, če so ponudniki pred tem morda računali, da bodo lahko kvoto zahtevanih 40 milijonov evrov napolnili z več referenčnimi projekti, je ministrstvo tik pred koncem razpisa eksplicitno določilo, da sta to lahko le dva. Na videz nepomembna sprememba je po naših informacijah sodelovanje na razpisu preprečila več potencialnim ponudnikom. Tem namreč v nekaj dneh ni uspelo najti partnerjev, s katerimi bi izpolnjevali popravljene, strožje pogoje. Na ministrstvu nam včeraj popoldne pojasnil ni uspelo dobiti.

Pot do posla naj bi bila tako odprta SŽ-ŽGP, ki je v večinski lasti Slovenskih železnic (SŽ), manjši lastniški delež v njem pa ima tudi sevniško podjetje Rafael. Kako je mogoče, da je SŽ-ŽGP, ki je imelo lani okoli 45 milijonov evrov prihodkov, uspelo izpolniti strožje pogoje? To naj bi mu uspelo s pomočjo enega od partnerjev v konzorciju, irskega gradbenega podjetja Balfour Beatty, katerega železniškega divizija zaposluje okoli 3000 ljudi na štirih celinah. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi v konzorciju, ki ga vodi SŽ-ŽGP, sodelovali domala vsi pomembnejši igralci na področju gradnje domače železniške infrastrukture v zadnjih letih: GH Holding, ki ga vodi včeraj nedosegljivi Blaž Miklavčič, Tegrad, ki že sodeluje pri elektrifikaciji proge Pragersko–Hodoš, za katero je skupaj namenjenih 166 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, in SŽ – Projektivno podjetje. Dela na razpisu, ki se »zapre« jutri, sicer zajemajo dobavo in montažo voznega omrežja, krmiljenja stikal, nizkonapetostnih instalacij in telekomunikacijskega optičnega omrežja na progi Pragersko–Hodoš in tamkajšnjih železniških postajah.