Evropa je v nestrpnem pričakovanju rezultatov temeljitega pregleda 130 bank, ki naj bi z razkritjem realnega stanja pomagal povrniti zaupanje v evropski bančni sistem. V slovenskih bankah se ne bi smeli ničesar bati. Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova KBM (NKBM) sta v procesu sanacije bančnega sistema že lani prestali pregled bančne aktive (AQR) in obremenitvene teste ter z državnim denarjem zakrpali kapitalski luknji, medtem ko Sid banka ni bila izpostavljena takšnim tveganjem kot komercialne banke.
V Sid banki niso želeli razkriti svojih pričakovanj pred nedeljsko objavo rezultatov. Prav tako ne v NKBM, kjer so sicer priznali, da so predstavljali testi, čeprav nujno potrebni za boljšo preglednost bančnega sistema, dodatno delovno obremenitev. Edini, ki je v preteklih dneh javno povedal, da presenečenj ne pričakuje, je bil Janko Medja, predsednik uprave NLB.
Stroški sanacije rastejo
A četudi so naše banke kapitalsko ustrezno podkrepljene, to še ne pomeni, da je sanacija bančnega sistema končana. V bančnih bilancah ostaja za nekaj manj kot šest milijard evrov slabih posojil, medtem ko so banke še naprej izredno previdne pri odobravanju novih posojil. Obseg posojil podjetjem se je v prvih sedmih mesecih letos znižal denimo za 1,2 milijarde evrov.
Stroški reševanja bank pa med tem rastejo. Po tem, ko je država letos za dokapitalizacijo Abanke Vipe namenila dodatnih 243 milijonov evrov, se je skupni znesek dokapitalizacij od lanskega decembra do danes povzpel že na skoraj 3,3 milijarde evrov. Država se je za dokapitalizacije lani na novo zadolžila za 1,5 milijarde evrov, za kar plačuje 70,5 milijona evrov obresti na leto. Z novimi emisijami starih izdaj pa se je zadolžila še za slabo milijardo evrov, za kar še danes plačuje okoli 33 milijonov evrov obresti na leto. Likvidacija Factor banke in Probanke je državo stala 450 milijonov evrov. Še vedno pa visi nad proračunom odločitev ustavnega sodišča o izbrisu 440 milijonov evrov podrejenega dolga v omenjenih petih bankah, kjer se krešejo mnenja o tem, kdo – država ali banke, ki so imele največ koristi – bo nosil stroške, če se ustavno sodišče odloči, da je bil izbris podrejenega dolga nezakonit.
K stroškom sanacije bank moramo seveda prišteti še 200 milijonov evrov visoko dokapitalizacijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), s čimer se znesek sanacije povzpne že na skoraj štiri milijarde evrov. DUTB, ki je v 100-odstotni državni lasti, je bankam v zameno za prenesene slabe terjatve dala tri obveznice v skupni nominalni vrednost 1,44 milijarde evrov. Letni strošek obresti se bo tako zelo približal 50 milijonom evrov. V prvi polovici leta je sicer DUTB plačala 20,6 milijona evrov obresti, vendar moramo omeniti, da je DUTB izdala tretjo obveznico v nominalni vrednosti 426 milijonov evrov in po obrestni meri 1,5 odstotka šele pred nekaj dnevi. Vse obveznice so sicer izdane s poroštvi države, v šestih mesecih je DUTB za ta »privilegij« Sloveniji plačala 6,3 milijona evrov.
V letu dni za 200 milijard evrov dokapitalizacij
Kljub visokim zneskom sanacije slovenskega bančnega sistema so ti v primerjavi s številkami, ki se vrtijo na evropski ravni, precej nizki. Banke so opozorila Evropske centralne banke (ECB) in drugih institucij očitno vzele zelo resno. Ko je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ob koncu preteklega leta ocenila, da potrebujejo evropske banke 241 milijard evrov dodatnega kapitala, se jih je večina podala na finančne trge, kjer so prodajale delnice, obveznice, svoje bilance pa so popravljale tudi z odprodajo premoženja in zadržanimi dobički. Po oceni Maria Draghija, guvernerja ECB, so v pripravi na temeljit pregled bančnega sistema od sredine lanskega leta na tak ali drugačen način zbrale 203 milijarde evrov svežega kapitala. A tudi to morda ne bo dovolj. Irska banka Permanent TSB naj bi se že pripravljala na dokapitalizacijo, nekaj podobnega se je napovedovalo tudi za avstrijsko Erste, vendar so v banki že zanikali potrebo po dodatnem kapitalu.
Kar nekaj večjih bank bi lahko v nedeljo razočaralo vlagatelje, ki bodo dobili z rezultati obremenitvenih testov boljši vpogled v bančne bilance kot kadar koli prej. Tudi zaradi tega so razmere na bančnem trgu v zadnjih mesecih precej umirjene. Nihče si namreč ne želi kupiti banke, preden postane jasno, kakšne okostnjake skriva v svojih omarah (bilancah). Bankam, ki se bodo slabo odrezale, pa bi lahko precej padla cena. Nedeljski rezultati naj bi tako razkrili, da imajo največje evropske banke skupno kar 85 milijard evrov manj kapitala, je ocenil Antonio Guglielmi, analitik v Mediobanci.
