Rosis je ob podpisu pogodbe dejal, da je to naložba v varnost energetske oskrbe Evrope, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Prve količine plina so v Avstriji pričakovane v letu 2017, medtem ko je poln zagon avstrijskega dela plinovoda predviden do januarja leta 2018. V avstrijsko plinsko vozlišče Baumgarten bo tako letno dostavljenih do 32 milijard kubičnih metrov ruskega plina, sta poudarila prva moža energetskih družb.
Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije, kraki pa naj bi segli tudi v nekatere druge države, tudi v Avstrijo.
Kaj vrnitev Avstrije, ki se je iz projekta Južni tok enkrat že umaknila, pomeni za slovenski del plinovoda, pa še ni popolnoma jasno. Gazprom in OMV sta memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda podpisala 29. aprila, podpis pa je odprl vprašanje, ali in kako bo to vplivalo na izvedbo projekta v Sloveniji.
Prejšnji mesec so v Gazpromu pojasnili, da memorandum o nameri za izvedbo plinovoda Južni tok z avstrijskim OMV ne pomeni prekinitev del na slovenskem delu plinovoda.
Ob tem so dodali, da se medvladnih dogovorov dosledno držijo, končna izbira partnerja pa da je odvisna od aktivnosti za pravočasno in uspešno izvedbo projekta.
Spletni portal televizije Russia Today je sicer ob današnjem poročanju o podpisu pogodbe objavil tudi zemljevid, na katerem je označen potek plinovoda. Glavna trasa teče skozi Slovenijo v Italijo, krak plinovoda pa se na Madžarskem odcepi za Avstrijo.
Plinovod, ki bo prek Črnega morja povezal Rusijo in EU, je v zadnjem času sicer jabolko spora med Moskvo in Brusljem, ki sta na nasprotnih bregovih tudi zaradi ukrajinske krize.
»Ni v skladu s predpisi EU«
Evropska komisija namreč trdi, da Južni tok ni v skladu s predpisi EU oz. t.i. tretjim energetskim svežnjem. Ta prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na področju unije. Pravni okvir za delovanje plinovoda na ozemlju EU zdaj preučuje delovna skupina strokovnjakov Evropske komisije in Rusije.
V Moskvi ob tem poudarjajo, da so bili sporazumi s tranzitnimi državami Avstrijo, Bolgarijo, Madžarsko, Grčijo, Srbijo, Slovenijo in Hrvaško, ki so sporni, sklenjeni že leta 2008, ko nove evropske energetske zakonodaje še ni bilo.
Bolgarija je pod pritiski EU že ustavila vsa dela v zvezi s plinovodom Južni tok. Evropska komisija je ustavitev projekta Južni tok od Bolgarije zahtevala zaradi sumov, da želi Bolgarija na razpisu za izvajalca izgradnje plinovoda v svoji državi prednost dati ruskim ponudnikom, saj Sofija razpisa ni objavila v uradnem listu EU.
Bolgarija je za izgradnjo svojega dela Južnega toka namreč izbrala konzorcij pod vodstvom ruske družbe Strojtransgaz, kar je sprožilo nezadovoljstvo EU in ZDA.
