Na nedavno končanem razpisu hrvaške vlade, o katerem bodo politiki odločali ta teden, naj bi koncesijo za raziskovanje potencialnih črpališč nafte v Jadranu dobile tri naftne družbe: Ina, kjer si lastništvo za zdaj delijo Hrvati in madžarski Mol, italijanska skupina Eni in z ameriško politiko tesno povezana družba Marathon Oil.
V ozadju ukrajinske krize in glasnega obstreljevanja s sankcijami prek medijskih megafonov igrata ZDA in Rusija pomembno geostrateško igro. Premiki šahovskih figur sežejo tudi na Balkan, kjer ima Moskva tradicionalno tesne vezi z Beogradom, Američani pa se začenjajo tesneje povezovati s Hrvaško. Po ustavitvi projekta Južni tok prevzema ta ključno vlogo v alternativni zgodbi, za katero naj bi najbolj navijali Poljaki in Američani. Projekt plinskega terminala na Krku, ki naj bi ustvaril povezavo z Baltikom, je v prostorskem smislu že pripravljen, Jadransko morje z novimi najdišči plina in nafte pa daje novo dimenzijo energetski sliki »naših« krajev.
Ameriška politika meša štrene
Ni naključje, da prihajajo Američani na Jadran ravno v trenutku, ko bijejo energetsko »vojno« z Rusi, ki so v preteklih mesecih pokazali interes za tesnejše povezovanje z balkanskimi državami. Rosneft je želel denimo poleti kupiti del Ine. »Hrvaška je država s potencialom postati regionalni energetski center, če bo pametno vlagala, sodelovala s sosedskimi državami in imela podporo EU,« je na nedavnem srečanju atlantskega sveta za energetiko dejal ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je zelo dejaven tudi kot lobist v energetiki. Pred časom je posvečal posebno pozornost Ukrajini, kjer se je začel spor med ZDA in Rusijo. Njegov sin Hunter Biden je odtlej kot odvetnik zaposlen v upravnem odboru ukrajinske naftne družbe Burisma, ki se ukvarja z iskanjem nafte v plasteh skrilavca ali tako imenovanim hidravličnim lomljenjem oziroma frakturiranjem (ang. fracking). Za Burismo je med tem začel lobirati tudi David Leitner, nekdanji šef osebja senatorja Johna Kerryja.
Na Jadranu vleče ameriška politika novo potezo. Marathon oil pod vodstvom izvršnega direktorja Gregoryja H. Boycea, ki je bil med drugim tudi šef ene najpomembnejših ameriških energetskih lobističnih skupin National mining association, bo zakoličil še eno zastavico na zemljevidu skupnih interesov z Rusijo. Mogočna naftna družba je sicer specializirana za iskanje nafte v morskih globinah, kjer počrpa 55 odstotkov vse nafte. Lani je ustvarila približno 15 milijard dolarjev prihodkov, če bi k temu prišteli še prihodke leta 2011 odcepljene družbe Marathon Petroleum, pa bi prihodki presegli 115 milijard dolarjev. Le nekaj več prihodkov sta lani skupno ustvarila Coca-Cola in Amazon. A še pomembneje za zgodbo je to, da je Marathon oil vse od svojih začetkov leta 1887 (tedaj kot The Ohio Oil Company) in pozneje kot del skupine Standard Oil Johna D. Rockefellerja veljala za družbo, tesno povezano s politiko. Podatki kažejo, da danes ni bistveno drugače. Marathon oil, ki ima sedež v Teksasu, je od leta 2000 med republikanske politike razdelil več kot 1,5 milijona dolarjev, med demokrate pa še dobrih 340.000 dolarjev.
Nasprotniki črpanja nafte na Jadranu
Vložek se je doslej nedvomno splačal; pred nekaj dnevi je Marathon oil sporočil, da je na severu Iraka v Kurdistanu našel obetavno nahajališče plina in nafte. Zdaj se širi še na Hrvaško, kjer ima ideja o črpanju nafte precej nasprotnikov.
Kljub temu da naj bi 25-letne koncesije že v prvih petih letih na Hrvaško prinesle 2,5 milijarde dolarjev investicij in dodatne prihodke od najdenega plina in nafte, ostajajo številne organizacije skeptične. Najbolj glasni so v turistični skupnosti, kjer se bojijo, da bodo črpališča popolno in nepovratno preobrazila obličje obmorskih turističnih krajev, skrbi pa jih tudi potencialna naravna katastrofa. Ta bi lahko močno oklestila turistične prihodke, ki so lani, predvsem po zaslugi obmorskih dejavnosti, dosegli 7,2 milijarde evrov.
V Zadrugi za razvoj mesta in otoka Hvar so ogorčeni, da je vlada izvedla razpis brez soglasja lokalnih skupnosti. Predsednik Odbora za zaščito okolja, energetiko in rudarstvo v stranki HDZ Darko Horvat pa se je celo povprašal, ali ima vlada prave podatke o nahajališčih. »Raziskovanje da, črpanje ne, dokler ne vemo, kaj imamo,« je dejal. Zaskrbljeni pa niso le Hrvati. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESC) zahteva tako od hrvaške kot tudi od preostalih vlad oceno tveganj, ki jih prinaša črpanje nafte in plina v Jadranu in Jonskem morju.
