SUŠA IN SOCIALIZEM
"Ni interes niti pridelovalcev sladkorne pese niti lastnikov tovarne, da bi peso pridelovali na Madžarskem, toda letos se je to zgodilo, ker imamo svoje premalo. Zaradi suše je bilo nekaj slabih let, leta 2000 je tudi odkupna cena močno padla, a so kmetje upali, da se bo (kot v socialističnih časih) s posredovanjem države kaj spremenilo. Medtem ko smo imeli še leta 2000 osem tisoč hektarjev površin s sladkorno peso, je takoj naslednje leto pridelava padla skoraj za polovico. Kljub temu pa mislim, da lahko peso pridelujemo na 8500 hektarjih," pravi Franc Jurša , predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese.Jurij Dogša , direktor Tovarne sladkorja Ormož, pa je prepričan, da se juha, v kateri se kuha evropska reforma trga s sladkorjem, ne bo pojedla tako vroča, kot se je zdelo sredi julija, ko je evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler njen predlog prvič postavil na štedilnik. Z reformo je po najbolj črnem scenariju pričakovati padec proizvodnje sladkorja v EU za 15 odstotkov, cene sladkorja naj bi padle za 33, sladkorne pese pa za 42 odstotkov, vendar naj bi padec cen pese v 60 odstotkih nadomestili z neposrednimi plačili, ki jih EU za to kulturo doslej ni poznala. Tudi Jurša meni, da tako korenite reforme ne bo, se pa zelo boji, da bi nizozemski lastnik ormoške tovarne njeno kvoto za sladkor prenesel v svojo državo, če se mu proizvodnja pri nas ne bi več splačala.
UDAREC PO REVNIH
EU je največja porabnica sladkorja na svetu in druga največja proizvajalka. Tri pomembne svetovne proizvajalke sladkorja, Brazilija, Avstralija in Tajska, so pred poldrugim letom pri Svetovni trgovinski organizaciji vložile protest, da evropski tržni red za sladkor zaradi močne zaščitenosti ni v skladu s pravili svetovne trgovine, čemur je sledil tudi predlog reforme, ki naj bi se začela 1. julija prihodnje leto, vendar agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec ocenjuje, da pred koncem leta 2005 sploh ne bo sprejeta. Se pa Erjavec strinja, da je bil evropski tržni red za sladkor relikt nekega sistema iz leta 1968, ki je močno izkrivljal razmere na svetovnem trgu s sladkorjem.Po drugi strani Dogša trdi, da se je zdajšnji tržni red za sladkor ohranil tako dolgo zato, ker ni niti z enim evrom obremenjeval bruseljskega proračuna. "Bogokletno pa je bilo, da nam je država do leta 1999 določala ceno sladkorja in pese, ki je bila nerazumno nizka. Mi smo trdili, da se del denarja, ki bi moral ostati v severovzhodni Sloveniji (pri tovarni in kmetih), prek nizkih cen preliva k industrijskim porabnikom sladkorja, ki pa so bili v glavnem na zahodu oziroma v razvitejšem delu Slovenije. Zdaj se dogaja enako: z reformo naj bi bil najbolj prizadet SV del Slovenije, kjer se pridela največ pese, dobiček od tega pa bi imeli veliki porabniki sladkorja," je prepričan Dogša.
