V industrijski coni v Trzinu je poslovna stavba, v kateri je že vrsto let sedež podjetja Elba-Avto. Navzven nič ne kaže, da je v njej v zadnjih dveh letih našlo domovanje nekaj deset podjetij, ki so se jih prejšnji lastniki znebili in jih z neporavnanimi dolgovi vred prepustili izbrisu ali stečaju.
Špruha 29 je naslov, ki je postal eden od sedežev delovanja nove organizirane skupine, ki se ukvarja s prevzemanjem zadolženih in praktično propadlih podjetij. Glede na dostopne informacije s pomočjo mreže spečih podjetij in slamnatih oseb poskrbijo za to, da se za temi bolnimi podjetji izgubijo vse sledi, dokler ne končajo v izbrisu ali stečaju. Obupani podjetniki se jih verjetno v zameno za majhno provizijo znebijo skupaj z neporavnanimi dolgovi in odgovornostjo za morebitne nepravilnosti.
Njihov modus operandi je po naših informacijah naslednji: krovno podjetje ustanovi odvisno podjetje (teh je več kot 50), ta dodatnih nekaj novih podjetij in tako naprej. Tako imenovani poštni nabiralniki nato pridobijo 100-odstotni poslovni delež v nekem bolnem podjetju. Ker so tretji ali celo četrti v lastniški verigi, se je skupina s tem elegantno izognila morebitni odškodninski in kazenski odgovornosti, saj jo je prenesla na novoustanovljena prazna podjetja.
V razvejeni mreži podjetij, ki med drugim domuje na Špruhi v Trzinu in v Verovškovi ulici v Ljubljani, se najpogosteje pojavljajo javnosti sicer neznana imena: Marko Hribovšek, Nataša Perc, Matjaž Remenih in v zadnjih mesecih vse bolj Boško Zečević, ki naj bi živel v Srbiji. V samem ospredju je Remenih, ki je v manj kot letu dni postal zastopnik kar 65 podjetij. Leta 2010 je sicer sprožil osebni stečaj zaradi nekaj tisoč evrov dolga, ki se ga je rešil šele junija lani. Tudi sicer naj bi skupina za pomoč novačila posameznike, ki so se znašli v finančnih težavah ali v navzkrižju z zakonom.
Vse to se očitno dogaja pred nosom državnih organov in oseb z javnimi pooblastili. Ker ob vsakem prenosu lastništva potrebujejo pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, mora biti pri sklepanju poslov prisoten notar. Čeprav so podjetja kupovali od kupcev z vseh koncev Slovenije, se pri veliki večini poslov pojavljata predvsem dve imeni – notarja Jože Sikošek in Maša Mažgon, oba iz Ljubljane, v kateri sicer deluje skupno 18 notarjev. Ali imata omenjena kakršno koli vlogo pri delovanju skupine, za zdaj ni znano.
Na trgu po Dnevniku dostopnih podatkih delujeta še najmanj dve podobni skupini, ki se ukvarjata z zapiranjem podjetij. Pri vse več njunih poslih se pojavljajo tudi utemeljeni sumi kaznivega dejanja pranja denarja.
Najbolj razvpita je skupina, ki deluje mednarodno in jo med drugimi tvorita Barbara Podlogar in Aleš Alojzij Rus, znana iz afere Orion. V zadnjih letih so Mateju Raščanu, Roku Furlanu in nekaterim drugim znanim slovenskim menedžerjem pomagali pri skrivanju milijonskega premoženja pred upniki in organi pregona v tujino. V Celju je medtem že več let aktivna skupina pod domnevnim vodstvom pravnika Borisa Karlovška. Ta (je) za ugašanje podjetij uporablja(la) poštne nabiralnike na Ulici frankolovskih žrtev 28 in Kosovelovi ulici 16, na pomoč pa je priskočila predvsem manj premožnim malim podjetnikom.
Ker je skupina iz Trzina v nasprotju z drugimi dejavna šele slabi dve leti, je le peščica prevzetih podjetij končala v stečaju ali izbrisu. V prid temu, da jih čaka enaka usoda, pa govorijo visoki dolgovi in blokirani ali zaprti računi.
Pozornost zbudili s pomočjo Osmanoviću in Furlanu
S pomaganjem javnosti praktično neznanim podjetnikom se je skupina dolgo izogibala očem javnosti. Toda pred kratkim je »poskrbela« za podjetje slovensko-bosanskega poslovneža Samida Osmanovića, ki se iz mariborskega pripora brani očitkov zlorabe položaja in davčne utaje. Matjaž Remenih je od domnevnega Osmanovićevega voznika v začetku leta kupil podjetje Zeus nepremičnine. To je manj kot mesec dni zatem končalo v stečaju, kjer finančna uprava (Furs) zaman terja okoli 200.000 evrov. Zaradi izginule poslovne dokumentacije in težav s primopredajo si je Remenih prislužil kazensko ovadbo in prekrškovni postopek.
Že dolgo pred tem, leta 2011, je Marko Hribovšek odigral vlogo posrednika pri preprodaji premoženja bankrotiranega ljubljanskega poslovneža Roka Furlana. Od njega je odkupil in isti dan prodal podjetje Sector Estate, ki je imelo tedaj več kot sedem milijonov evrov premoženja, danes pa je v stečaju in s prazno stečajno maso. Hribovškov CC Komerc je pri tem zaslužil 88.000 evrov, danes pa je med davčnimi dolžniki in tik pred stečajem.
Ob omenjenih primerih se porajajo tudi vprašanja, ali skupina nemara ne sodeluje z orionovci, ki so se zaradi vprašljivega delovanja znašli celo v kriminalističnih preiskavah. Tako je Remenih lani nekaj mesecev zastopal podjetje Zavrl X, dokler to ni končalo v rokah dveh slamnatih direktorjev iz Hrvaške, ki so ju do marca letos uporabljali orionovci. Na sedežu poslovne stavbe na Špruhi v Trzinu, kjer domuje več kot 50 podjetij, je bilo ustanovljeno tudi podjetje Elba Plus, ki ga je prevzela Podlogarjeva in nato prek njega v vprašljivih okoliščinah prevzela hotel Lambergh v Dvorski vasi. Ne nazadnje se eno od številnih podjetij orionovcev v Londonu imenuje Tedenca International Ltd, eno glavnih podjetij skupine iz Trzina pa je Tedenca.
Dobrodelnost ali sporni posli?
Delovanje skupin, kot so orionovci, pogrebniki podjetij iz Celja ali omenjena iz Trzina, je za marsikaterega padlega podjetnika kot dar z neba. Če bi sami sprožili stečaj, bi se lahko znašli v ranljivem položaju, saj bi jih lahko stečajni upravitelji odškodninsko tožili zaradi škodljivih poslov ali prepozne razglasitve insolventnosti. Če bi bilo podjetje izbrisano iz sodnega registra brez likvidacije, pa bi bili celo odgovorni za njegove dolgove z vsem premoženjem.
Tako pa se temu na eleganten način izognejo. Ali se v skupini iz Trzina pri zapiranju podjetij držijo črke zakona ali gredo kdaj tudi čez rob, je še prenagljeno govoriti. Kot že rečeno, pa si je Remenih prislužil vsaj eno ovadbo. V zadnjih dneh smo skušali priti v stik tako z Remenihom kot s Hribovškom, a njuni mobilni številki ne obstajata več.
