V NLB in Novi KBM, ki so jima davkoplačevalci samo lani namenili več kot dve milijardi evrov, so vse prej kot navdušeni nad tem, da bi javnosti pojasnjevali, kakšnim storitvam natančno namenjajo ali so namenjali denar. Odločili sta se za oster boj proti aprila letos uveljavljenemu zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ki naj bi razgalil ne le trenutno, ampak tudi nekdanje trošenje denarja v družbah v državni lasti. Razlog naj bi se skrival tudi v tem, da so pred uveljavitvijo zakona hiteli s podpisovanjem pogodb, prepričani, da bodo te ostale skrite očem javnosti.
Bo banki pred javnostjo zaščitilo sodišče?
V obeh bankah se še vedno skrivajo za »poslovno skrivnostjo«, vse svetovalne in avtorske pogodbe, pogodbe z odvetniškimi pisarnami za različne intelektualne storitve, ki sta jih banki sklepali pred uveljavitvijo zakona, pa ostajajo še naprej skrivnost. A očitno ne več dolgo. Kaže, da v bankah boj z javnostjo počasi izgubljajo. Informacijska pooblaščenka je na pritožbo Dnevnika namreč že odločila, da mora Nova KBM posredovati vse podatke o pogodbah, za katere smo zaprosili, ne glede na to, da so bile podpisane pred spremembo zakona. Enako odločitev pričakujemo tudi v primeru NLB, kjer se dajanja informacij prav tako otepajo. Bankama ostaja po odločitvi pooblaščenke na voljo le še upravni spor oziroma tožba na upravnem sodišču.
V Dnevniku nas je zanimalo, kakšne storitve sta banki naročali leto dni pred skorajšnjim kolapsom konec lanskega leta, pred katerim ju je (znova) rešil davkoplačevalski denar. Sta kot banki, za kateri je tako in tako vedno jamčila država, s sredstvi ravnali preudarno? Koliko svetovalnih storitev sta potrebovali, komu sta jih zaupali in koliko sta bili pripravljeni zanje plačati?
V obeh bankah so odgovore na vprašanja zavrnili s pojasnilom, da so bile omenjene pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo zakona in da takrat banki še nista bili zavezanki za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec NLB za dostop do informacij javnega značaja Jurij Giacomelli, sicer generalni sekretar banke, je celo za zavrnitev naših vprašanj potreboval spodbudo informacijske pooblaščenke, kateri smo se pritožili zaradi neodzivnosti NLB.
S sklepanjem pogodb hiteli pred uveljavitvijo zakona?
V največji državni banki podatkov ne želijo razkriti, ker da v času sklepanja pogodb ne v banki ne v njihovih pogodbenih strankah niso bili seznanjeni s tem, da bodo podrobnosti prišle v javnost. »Objava teh podatkov posega v pridobljeni pravni položaj pogodbenih razmerij strank, katerih razkritje se zahteva, kakor tudi vpliva na njihov sedanji položaj na trgu,« pravijo v NLB, kjer so se okrepili celo s pravnim mnenjem dr. Mihe Juharta in dr. Petra Grilca. Zanj so plačali nekaj več kot 3000 evrov, še prej ga je za isto ceno kupila Abanka. A po naših informacijah to ni edina težava, ki jo imajo na NLB s posredovanjem pogodb, sklenjenih pred uveljavitvijo zakona. Prav zaradi zavedanja, da bo zakon zahteval razkritje podrobnosti sklenjenih pogodb, naj bi v banki pred uveljavitvijo zakona s podpisovanjem določenih pogodb pohiteli, prepričani, da bodo tako ostale skrite očem javnosti. Tik pred uveljavitvijo zakona naj bi banka tako podpisala tudi več sto tisoč evrov vredno pogodbo z družbo Roland Berger, ki je banki menda svetovala prenovo finančnih trgov. Pohiteli naj bi tudi z vrsto pogodb za storitve informacijske tehnologije.
Pooblaščenka zavrnila argumente bank
Na ministrstvu za notranje zadeve, ki je pripravilo spremembe zakona, se s stališči bank ne strinjajo, ravno nasprotno – zahteva za dostop do informacij javnega značaja se lahko nanaša tudi na dokumente, ki so bili ustvarjeni pred uveljavitvijo zakona. Kot primer so navedli tudi uredbo Evropske unije, ki omogoča javnosti dostop do uradnih dokumentov institucij EU. Uredba je omogočila dostop do vseh dokumentov institucij EU, ne glede na to, ali so nastali pred sprejetjem uredbe ali po njem.
Istega mnenja so v uradu informacijske pooblaščenke, kjer so postopek na zahtevo Dnevnika proti Novi KBM že končali in banki v začetku avgusta naložili, da nam v roku 30 dni posreduje vse zahtevane informacije. Zavrnili so tudi pojasnilo NLB, kjer pa postopka še niso končali. Podatke, za katere zakon jasno določa, da so javni – to so pravni posli, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge storitve – so družbe v državni lasti primorane razkriti in sklicevanje na poslovno skrivnost jim ne pomaga. Hkrati velja obveza za posredovanje informacij samo za čas, ko so bila podjetja pod prevladujočim vplivom države, kar pomeni, da »starih« pogodb lani podržavljenih Probanke in Factor banke na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja na primer ni mogoče pridobiti.
Boj z mlini na veter
Čeprav naj bi bil namen zakona jasen, to je pravica javnosti do podatkov o poslih družb v državni lasti, pa se sklicevanje na zakon pogosto izkaže kot boj z mlini na veter. Roki so dolgi, predolgi. Družba ima tako kar 20 dni časa, da se odloči, ali bo določene podatke razkrila ali ne. V primeru zavrnitve in pritožbe na urad pooblaščenke začnejo teči drugi roki, ki jih mora spoštovati urad, in tako minevajo meseci. Čeprav smo v Dnevniku obe banki za podatke zaprosili ob uveljavitvi zakona sredi aprila, jih lahko v najboljšem primeru od Nove KBM pričakujemo v začetku septembra. Od NLB, ki je postopek dodatno zavlekla, ker v roku sploh ni odgovorila za prošnjo, še kasneje. Čeprav bi pričakovali, da v družbah v večinski državni lasti s transparentnostjo ne bi smeli imeti težav, je vsaj v primeru obeh največjih bank ravno nasprotno. Tako se na primer v Novi KBM, kjer skrbita za dostop do informacij javnega značaja Jasmina Šetinc in Anita Perko, požvižgajo na pojasnilo informacijske pooblaščenke, da je treba razkriti tudi pogodbe, podpisane pred uveljavitvijo zakona. Že ob naslednjem novinarskem vprašanju nas odslovijo s istim pojasnilom – pogodbo smo podpisali pred uveljavitvijo zakona.