Ponedeljek, 9. junij: Dobro nam gre
Tedaj sem vodil dva podjetniška krožka, Ustvarjalnik pa je bil zgolj ime in oranžna packa na spletni strani, ki je ni poznal tako rekoč nihče. Lani je bilo krožkov osem, letos pa smo jih uspešno pripeljali do konca 53. Ustvarjalnikove krožke, dogodke in izobraževanja je v lanskem šolskem letu obiskalo skoraj 1200 mladih.
In kar je najbolj vzpodbudno: vsaj do prototipa smo pripeljali 40 dijaških start upov, izdelke je na trgu uspešno začelo prodajati 15 ekip, dve ekipi sta dobili investicijo za nadaljnji razvoj svojega podjetja, še štiri ekipe pa bodo to skušale narediti letos poleti, ko se nam pridružijo v ZDA, da nagovorijo investitorje.
Verjamem, da smo s tem naredili ogromno delo za slovensko podjetniško skupnost. Ne pričakujem, da bo mnogo obstoječih dijaških podjetij dolgoročno ustvarjalo dobiček, a zatrdno sem prepričan, da bodo posamezniki, ki so šli skozi to izkušnjo že v srednji šoli, celo življenje razmišljali podjetno.
Torek, 10. junij: Ne verjamem v pesimizem
Ne glede na vse, kar se trenutno dogaja v naši državi, sem še vedno povsem prepričan, da še nismo prišli tako daleč, da ne bi več imeli vpliva na našo prihodnost. Če smo pripravljeni zavihati rokave in si umazati roke, smo še vedno gospodarji svoje usode.
Ne verjamem v pesimizem in nisem pripravljen obupati. Danes me je na to opozoril David Kyle, investitor, socialni podjetnik in eden od mentorjev, ki nam pomaga izoblikovati Ustvarjalnikovo vizijo. Ko smo sedeli na kosilu, sem ga vprašal, kako naj preimenujemo Ustvarjalnik, da bodo lahko ime izgovarjali tudi tujci.
Brez obotavljanja je odgovoril: »Ne menjajte imena! Pa kaj, če je neizgovorljivo – v tem se skriva tudi draž. Ponosno povejte, da ste iz Slovenije, saj ima vaša država v svetu zelo velik renome. Ljudje jo vidijo kot zgodbo o uspehu iz devetdesetih let, ameriška start up skupnost Slovence posebno visoko ceni, vaša narava pa je prečudovita. Bodite ponosni na to, od kod prihajate!«
Sreda, 11. junij:Kakovost življenja in veverice
Ko sestavljajo lestvico najboljših ameriških univerz, je eden od kriterijev tudi kakovost življenja na kampusu. Imajo zanimivo metriko: število študentov na univerzi delijo s številom veveric. Več kot je veveric, boljša je kakovost življenja. Univerza v Boulderju, v Koloradu, v kraju, kjer preživljamo naša dva meseca, je po tem razmerju na prvem mestu na svetu. Boulder je eno najlepših mest v ZDA, vedno se uvršča na sam vrh lestvic po kakovosti življenja. /.../
Investitorji, ki se zadnjih dvajset let množično selijo iz Silicijeve doline, že dobro vedo, zakaj so tukaj začeli graditi start up skupnost. Lani sem bil navdušen nad San Franciscom in tamkajšnjim podjetniškim utripom. Mislil sem, da toliko podjetniške aktivnosti ni možno skoncentrirati na enem mestu, a v Boulderju se ta želja po ustvarjanju povsem dobro čuti. Boulder ima v tem trenutku drugo največjo koncentracijo investicijskega kapitala na svetu. Kako jim je to uspelo? Začeli so graditi na svoji največji konkurenčni prednosti: kakovosti življenja. Od njihovega primera bi se lahko tudi Slovenija naučila marsikaj.
Četrtek, 12. junij:Vse se odvija tako hitro
Naporno. To je beseda, s katero lahko opišem prvi teden življenja v Unreasonable Institutu. Prijatelj iz Slovenije me je sinoči poklical prek skypa in me vprašal, kaj je najbolj pomembna stvar, ki jo dobiš, ko si del takšnega programa. Odgovoril sem mu, da se tu vsak dan zgodi toliko stvari in narediš tako ogromen napredek, da se kar nekako navadiš, da moraš vsak dan skleniti kak velik posel, priti do kakšnega res pomembnega spoznanja, če že ne kar pridobiti investicije. /.../
Vsak dan nam organizatorji pripravijo približno tri ure delavnic, ki se jih po želji udeležujemo. Večinoma so na izjemno visokem nivoju in nam pomagajo pridobiti znanje, ki ga potrebujemo za pogovore z investitorji in mentorji.
Zelo poudarjajo grajenje dolgoročnih odnosov in učinkovito komunikacijo. Pridobivanje investicije vidijo kot zapeljevanje dekleta. Skoraj nikoli se ne bo zgodilo, da bi se že na prvem zmenku ujela, običajno je potrebnih nekaj tednov ali mesecev srečanj in pogovorov.
V vmesnem času investitorji spremljajo, kaj se dogaja s podjetjem, kako raste in kakšne rezultate dosega. Vsako srečanje vidijo kot točko s pomembnimi informacijami. Ena sama jim ne pove nič, če pa jih imajo na razpolago več in lahko med njimi potegnejo črto, ki se opazno vzpenja, pa je to skoraj zagotovilo, da bodo ekipi zaupali in ji namenili sredstva.
Investitorji vlagajo v črte, ne v točke. Tako so nam pomagali, da smo si ustvarili velik seznam potencialnih investitorjev, ki jih zanima naše področje delovanja, zdaj usklajujemo zgodbo, ki jim jo bomo povedali, potem pa bomo z vsemi šli na »prvi zmenek«.
Petek, 13. junij:V portfelju za investicijo
Najbolj so mi ostali v spominu Eric Glustrom, ustanovitelj univerze Watson ter iniciative Educate!, ki v Ugandi že petnajst let organizira podjetniške delavnice in je del uradnega učnega načrta, Chip Heath, avtor knjige Made to Stick in profesor na Stanfordu, ki se ukvarja z učinkovito komunikacijo, ter David Fraiberg, ki vodi sklad tveganega kapitala, ki namesto da bi najprej zbral sredstva od investitorjev in jih potem na hitro razdelil med podjetnike, proces obrne na glavo.
Poišče 10 do 20 podjetnikov, v katere res verjame, nato pa jih osebno vodi skozi postopek pridobivanja sredstev in jih povezuje z investitorji, ki mu plačujejo mesečni pavšal, da lahko pridejo v stik z njegovimi podjetniki. Doslej so še vsa podjetja v njegovem portfelju uspešno pridobila investicijo. Od prihodnjega tedna naprej bo del njegovega portfelja tudi Ustvarjalnik.
