Ponedeljek, 15. december:

Z Meto sediva in razmišljava, kako naprej s prodajo naših izdelkov. Odločitev, da se je dobro podati v bolj podjetniške vode, je posledica ugotovitve, da se na vire države in EU, ki gredo prek države in so namenjeni nevladnim organizacijam, ne gre zanašati. Je pa veliko znanja, ki ga imajo ljudje, tudi tisti, ki so ostali brez zaposlitve. Naš izdelek lutka »naredi si« združuje veliko komponent, ki jih skušamo reševati pri svojem delu. Lahko jo izdelajo šivilje ali krojači, ki zaradi dolgoletnega dela za stroji niso več sposobni opravljati delovno intenzivnih zaposlitev. Vse od začetka je bila naša ideja, da dobi projekt Hiša Sadeži družbe, prvi medgeneracijski skupnostni center, ki smo ga umestili v Mursko Soboto, tudi podjetniško komponento. Le da takrat še nismo vedeli, kaj to bo. Izhajali smo iz tega, da bomo v hiši negovali tradicijo, jo prenašali s starejših na mlajše rodove.

Potem pa so bile prve prostovoljke v hiši prav šivilje takrat propadle Mure, polne ogorčenja nad nastalo situacijo, pa tudi volje do novih izzivov. Kar hitro so začele za vrtce izvajati delavnice šivanja. Za te delavnice so skrojile telesce dojenčka, za katero so potem otroci pod mentorstvom šivilj izdelovali oblačila. To so bile strašno zabavne delavnice. Tako smo prišli do ideje za naš prvi izdelek. Punčko ali fantka, ki je tako poseben, kot je poseben tisti, ki lutko izdela.

Torek, 16. december:

Že zjutraj sem se nasmejala

Na Filantropiji so me že čakali prototipi novih izdelkov, ki so jih poslali iz Murske Sobote. Telesa za mucke. Verjetno jih bomo morali še malo izboljšati, ampak najprej se moramo dogovoriti za srečanje s potencialnimi naročniki. Do dogovora z Meto nisva prišli, saj je morala v Ajdovščino po tekstilne ostanke, mene pa je že čakala prostovoljska ekipa, pripravljena na načrtovanje leta 2015. /.../

Bolj ko razmišljam o podjetništvu, pa četudi gre za družbeno podjetništvo, bolj ugotavljam, da verjetno ne moremo narediti uspešnega sistema, v katerem bo vsak nujno zaposlen, moramo pa ustvariti sistem, kjer bo lahko vsak prispeval svoj del k družbeni dobrobiti in predvsem lahko živel dostojno življenje. Sem zagovornica uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka, s katerim bi omogočili dostojno življenje vsem in omogočili kreativnim, delavnim ljudem možnost dobrih delovnih mest. Res je trenutno preveč takih ljudi brez zaposlitve.

Sreda, 17. december:

Pester dan

Veliko humanitarnih organizacij razmišlja o ustanovitvi socialnih/družbenih podjetij. Vidimo, da situacije sami ne moremo spremeniti, tudi klime v državi ne, lahko pa pomagamo uporabnikom stopiti na podjetniško pot, da jim omogočimo samostojno skrb zase in za svojo družino. Imamo zakon o socialnem podjetništvu, ampak zdi se mi, da ta bolj omejuje registracijo, kot pa jo vzpodbuja. Precej neživljenjske pogoje postavlja in organizacija, kot je Slovenska filantropija, težko sprejme ta izziv. O tem bomo razpravljali na upravnem odboru v ponedeljek. Na drugi strani so sredstva, ki so (no, jih ni) na voljo za vzpostavitev takih podjetij, dostopna le registriranim. Menim, da bi bilo ta zakon nujno revidirati. Snovalci so mislili dobro, a čas kaže, da so spremembe nujne.

Četrtek, 18. december:

Negotovost v zraku

S cmokom v grlu razmišljam, da bo čez štirinajst dni že januar in leto 2015. Zdi se mi, da že dolgo ni bilo take negotovosti pri našem delu, kakršna je letos. Niti razpis FIHO, na katerem kandidiramo za sofinanciranje naših humanitarnih programov, se še ni iztekel, javni razpis za socialnovarstvene programe je objavljen teden dni in rezultati bodo verjetno znani marca ali aprila. Tako pričakovanih sredstev EU iz nove finančne perspektive v Sloveniji še vedno ne moremo črpati. Priganjam računovodjo, da opravimo knjiženje vseh stroškov v letošnjem letu, prihodnji teden se dobimo. Meri, poslovna sekretarka, brez katere se zdi, da naš proces dela sploh ne bi mogel teči, ima dela čez glavo. Zajamem sapo in si rečem: Pogumno. Negotovost je naša največja stalnica in se že dobro poznava, kar šteje, je le dobro delo in veliko poguma.

Petek, 19. december:

Kaj je v resnici prostovoljstvo

Mladi ljudje z malo delovnimi izkušnjami ali brez njih, ki ostajajo brez dela, morajo biti aktivni. To je dobro za njihovo samopodobo, za njihov razvoj, za pridobivanje kompetenc, ki jim bodo v nadaljnjem profesionalnem življenju prišle prav, za razumevanje timskega dela, sploh za uvid v dobre in slabe lastnosti rednega dela. Seveda si lahko aktiven na mnogo načinov, je pa prostovoljstvo gotovo eden od boljših. Več ubitih muh na en mah.

Seveda ne govorim o volonterskem pripravništvu. To je nekaj popolnoma drugega. Tu gre za izkoriščanje. Država zahteva opravljeno pripravništvo za nekatere poklice, sicer sploh nisi konkurenčen na trgu dela, hkrati pa ne zagotovi sredstev za plačilo pripravnikov.