Med hitro rastočimi podjetji osrednje Slovenije je tudi podjetje Farmicom farmacevtska družba, član skupine Sensilab S.A. iz Logatca, ki so jo ustanovili Marko Dolžan, Branko Belčič in Bojan Ščukovt in bo prihodnje leto zaokrožilo deseto leto delovanja. Farmicom na slovenskem, italijanskem, avstrijskem, romunskem in hrvaškem trgu prek lastnih trgovin, spleta in lekarn oskrbuje s proizvodi pod blagovno znamko Sensilab, poleg proizvodnje GMP (dobra proizvodnja praksa) v Sloveniji pa za skupino Sensilab S.A. razvija tudi vso marketinško strategijo in dizajn proizvodov Sensilab.
Rast prihodkov in števila zaposlenih
Farmicom je leto 2013 končal s 6,14 milijona evrov celotnih prihodkov, kar je skoraj 55-odstotna rast, saj so v letu 2012 ustvarili slabe štiri milijone evrov in imeli skoraj četrt milijona evrov dobička, poleg rasti je izpeljal investicijo v višini 0,5 milijona evrov v širitev proizvodnih zmogljivosti. Podjetje v Sloveniji trenutno zaposluje 51 ljudi, njihovo število bodo še povečali, saj nadaljujejo razvoj lastnih prodajnih kanalov v zahodni Evropi.
Ustanovitev Farmicoma je povezana z ustanovitvijo Sensilaba Poljska pod vodstvom Marka Dolžana, ki na področju farmacije na Poljskem deluje že 23 let, od Lekovega odprtja predstavništva v Varšavi. Po Novartisovem prevzemu Leka in njegovi združitvi s Sandozom leta 2005 je šel Dolžan s sodelavcema Brankom Belčičem in Bojanom Ščukovtom svojo poslovno pot. Na Poljskem so ustanovili Sensilab, v Sloveniji pa Farmicom, ki sta na Poljskem in trgih južne in vzhodne Evrope začela intenzivneje predstavljati prehranska dopolnila. Svoje deleže v Farmicomu so julija leta 2012 dotedanji lastniki (Branko Belčič, Marko Dolžan, švicarsko podjetje Luvenda AG in Bojan Ščukovt), ki so imeli vsak 25-odstotni delež podjetja, prenesli na luksemburški Sensilab.
Sensilab Polska je leta 2008 kupil farmacevtsko družbo Polfa-Lodz. Ta ob hitri rasti postaja vse pomembnejši farmacevtski igralec na Poljskem, ki se osredotoča na izdelavo zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil, od minulega leta pa je družba Polfa-Lodz preimenovana v Sensilab, katerega predsednik uprave je Beno Dolžan. V Sensilabu na Poljskem trenutno zaposlujejo več kot 200 ljudi, prodajo pa so s petih milijonov evrov v letu 2008 lani dvignili na več kot 13 milijonov evrov.
S holdingom bolj pregledno
»Konsolidirana rast je 30-odstotna, zanjo so zaslužni predvsem nov distribucijski model, razvoj in prodaja novih proizvodov tudi na novih trgih. Sicer pa večino izvoza skupina Sensilab ustvari prek Farmicoma,« je pojasnil Dolžan. Nadaljnjo rast celotne skupine, katere izdelke v celoti prodajajo pod enotno blagovno znamko Sensilab, bo zagotovila pravkar tudi z evropskimi sredstvi končana nova poslovno-proizvodna stavba. Vsa investicija je vredna več kot 10 milijonov evrov.
Prednosti prodaje Sensilaba in glavne cilje, ki naj bi jih s tem dosegli, Dolžan vidi v pravilno izbranem poslovno-distribucijskem modelu, razvoju novih proizvodov in zagotovitvi potrebnih virov. »S holdinško strukturo smo vzpostavili transparentno strukturo za vse delničarje. Pred ustanovitvijo Sensilaba SA sta bili lastniški strukturi Farmicoma in Polfe Lodž različni, zdaj pa smo vsi delničarji lastniki vseh družb v skupini. Tudi za potencialne nove investitorje je pomembno, da je struktura transparentna. Pomemben cilj je tudi lažje pridobivanje finančnih virov.«
Ključnega pomena se Dolžanu za razvoj Sensilaba zdijo uglašenost sodelujočih, ki imajo enake vrednote in poslovno kulturo, podjetniški pristop in kredibilnost, hkrati pa prilagodljivost in hitrost. Dolžan meni, da se lahko Slovenci od Poljakov, četudi je njen BDP za zdaj dvakrat nižji od slovenskega, veliko naučimo. Poljska uspešno izvaja tudi velike infrastrukturne projekte s pomočjo evropskih sredstev, država pa je na splošno bolj prijazna do neposrednih tujih investicij, se pa pri vlaganjih prebuja tudi poljski zasebni sektor.
Po njegovem mnenju imajo Poljaki med drugim boljši odnos do lastnih blagovnih znamk, država pa kljub globoki krizi v Evropi te ne čuti. Bančni sistem, v katerem velja zlato pravilo, je stabilen, h gospodarski stabilnosti pomembno prispeva tudi stabilnost političnega sistema, ki pa se žal ravnokar sooča s politično prisluškovalno afero. Poljaki krepijo tudi povezanost med gospodarstvom in izobraževalno sfero, Lodz, ki je bil v preteklosti središče tekstilne industrije, pa pospešeno revitalizirajo, saj ga med drugim spreminjajo v univerzitetno središče s tehnološkim parkom.