Previsoki davki so razvojna cokla

Čadež, ki je leta 2003 visoko v zrak dvignil kipec zlate gazele in ob tem priznal, da se počuti kot na podelitvi oskarjev, saj je bil Halcom prepoznan za najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji, je sedmo leto tudi predsednik Sveta Gazela. Zato iz prve roke pozna več kot le vsakodnevne izzive gazel.

»Priznam, da sem bil leta 2003, ko smo bili nominirani za gazelo osrednje Slovenije, tudi sam izjemno skeptičen in prepričan ravno tako, kot so še vedno nekateri podjetniki, kot sami pravite, da je bolje, da tega naziva ne dobimo, ker bomo potem tako kot druge gazele v kratkem propadli. Zato tedaj tudi nisem šel na regijski izbor. Namesto mene se ga je udeležil Marko Šega. No, pa smo bili na koncu izbrani za zlato gazelo in prav nič od mojih strahov se ni uresničilo. Še vedno zelo uspešno poslujemo in nimamo prav nobenih težav z davkarijo.«

Sam ne vem za nobeno izkušnjo, da bi Durs posegel v nekoga samo zato, ker je bil gazela. Sploh iz časa, ko sem predsednik Sveta Gazela, nimam nobenih pripomb drugih gazel zaradi prihoda inšpektorjev. Od prihoda Ivana Simiča naprej imam občutek, da je bil Durs izjemno korekten. Verjamem, da se tudi sedanje vodstvo Dursa zaveda, da bi obiskovanje podjetij, ki dobijo visoka gospodarska priznanja, zelo negativno vplivalo na pozitivne zglede, s katerimi ta priznanja prispevajo h klimi, da se s trdim in vztrajnim delom da dosegati tudi odlične rezultate. V interesu vseh nas je, da imamo zdravo gospodarstvo, ker gre potem celotni družbi bolje.

Sam imam sicer iz obdobja direktorovanja Stojana Grilja slabe izkušnje, saj so mi po pregledu leta 2002 davčni inšpektorji ob odhodu ustno pojasnili, da imamo lepo urejeno poslovanje in da niso našli nič pomembnega, potem pa so nam poslali dolg seznam iz trte izvitih napak in nas oglobili za nekaj milijonov tolarjev. Najbolj očiten primer iz trte izvitega prekrška je bil, da smo iz Ljubljane financirali predstavitev Halcoma na Novosadskem sejmu, češ da bi morala to financirati hčerinska firma v Beogradu, ki pa v času sejemske prireditve sploh še ni bila ustanovljena. Tak način delovanja Dursa v preteklosti ima na žalost še danes kvarne posledice.

Res je. Mnenje, da gazele propadajo, je povsem napačno. Odkar izbor poteka po metodologiji, ki spremlja petletno poslovanje podjetja in upošteva tudi faktor tveganja, nobena gazela finalistka ni propadla. Podjetja, ki so bila prepoznana za gazele v zadnjih šestih letih, so po meni znani statistiki vsa še vedno zelo uspešne družbe. Gazele nimajo nobene povezave s tajkunskimi zgodbami, saj so zrasle na temelju lastnih idej ter produktov in izjemnega napora lastnikov.

Vsekakor se strinjam, da je družbena odgovornost podjetij, ki so bila prepoznana za gazelo, da se izpostavijo in so s svojo podjetniško zgodbo tako za zgled drugim. V Sloveniji je zelo pomembna sprememba razmišljanja, da je podjetništvo nekaj slabega. Te spremembe razmišljanja ne bomo dosegli, če se dobri podjetniki in gazele ne bodo izpostavili ter s svojim zgledom dokazali, da se z zavestnim delom v dolgoročni razvoj podjetja da uspeti in da to niso tajkunske zgodbe. Takjunske zgodbe so nekaj povsem drugega kot pa gazelje zgodbe. To potrjuje tudi seznam najbogatejših Slovencev. Po krizi je večina ljudi, ki so neupravičeno obogateli, izginila s teh seznamov, torej jih je kriza odplavila, podjetniki, katerih vrednost njihovih podjetij se z razvojem močno krepi, pa so se na tem seznamu ne le zadržali, pač pa se še utrdili. Je pa res, da to ni njihovo osebno bogastvo, pač pa toliko znaša kapitalizacija njihovih podjetij.

Četudi prihajam iz IKT, sem mnenja, da država ne more IKT postavljati za prednostno, saj se mora ta industrija sama postaviti na noge in prodreti v tujino. Tukaj država ne more veliko narediti. Država kvečjemu lahko da zgled pri dobrih IKT-podjetjih, da jim da naročila tam, kjer so konkurenčni s tujimi, ne pa da bi ščitila domačo industrijo in jo tako držala z nekem varnem zavetju.

Pomembno je, da razvijamo tiste industrije, kjer lahko povečujemo zdravo zaposlenost in dodano vrednost. Po mojem mnenju ima Slovenija idealne možnosti za povečanje prav s samozaposlovanjem na področju turizma, ki je v vzponu. Lahko bi povečali zaposlenost ne le v turizmu, pač pa tudi v njegovih spremljevalnih panogah, kot so kmetijstvo, logistika, šport. Učinek podpore turizma se tako multiplicira...

Tukaj ni nič usodnega, saj se da vsako stvar popraviti. Govoriti o tem, kje smo izgubili denar, se mi ne zdi tako pomembno. Veliko bolj pomembno se mi zdi, da se slovenski narod sporazume, kako delati naprej. Če so volitve res prinesle pot povezovanja namesto pot razdvajanja, potem ima to neprimerno boljši dolgoročni učinek kot to, da bomo pač evropski denar lahko začeli črpati nekoliko pozneje. Je pa slovenski sindrom, da so veliko pomembnejše domače politične teme in medsebojne bitke, kot pa, kar je za Slovenijo res pomembno – to pa je dolgoročni strateški razvoj.

Politika mora nujno sprejeti odločitev, da strokovni kader v državni upravi res temelji na stroki, na zaupanja vrednih ljudeh, ki lahko, ne glede na to, katera politična opcija vlada, ključne stvari pripravlja pravočasno in dolgoročno ter vlado opozarja na pomembne stvari. To bi zagotovilo, da nobena vlada od ključnih zadev, ki jih je treba urediti, ne bi mogla odstopiti.

Absolutno. Verjamem, da bodo ljudje v novi vladi to tudi naredili, saj si upajo. Verjamem, da na oblast ne prihajajo, da bodo vladali, pač pa da bodo upravljali. Vlada naj okoli sebe ustvari strokovno bazo, na temelju katere bodo sprejeli preudarne in primerne odločitve, strokovna baza pa naj se ne menja s prihodom nove vlade. Stabilnost in kontinuiteta sta pomembni.

To bi pripomoglo k boljšemu upravljanju. Dejstvo je, da je v gospodarstvu bistveno težje preživeti, biti moraš pragmatičen, odločen, vztrajen, usmerjen v rezultate. Tudi k nam so se pretekla leta prijavljali med kandidate za zaposlitev ljudje iz državnega sektorja in njihov način razmišljanja in delovanja je bistveno drugačen od ljudi, ki delajo v gospodarstvu. V državni upravi namreč menijo, da je dovolj že, če delajo, in če ni rezultatov, niso oni krivi. To je dejansko problem državne uprave. V podjetju je tako – če ni rezultatov, si ti odgovoren za to in ne moreš iskati krivde zunaj sebe.

Država bi morala biti bolj odzivna za potrebe gospodarstva – na primer pri gradbenih in drugih dovoljenjih. Državne uslužbence pa bi morali zavezati, da v primeru, ko prošnjo zavrnejo, napišejo tudi predlog, kako problem rešiti.

V državni upravi si marsikateri uslužbenec misli, da mu položaj daje moč. In to moč s tem, ko nekomu rečejo ne, samo še povečujejo. To pa hkrati pomeni idealno okolje za korupcijo. Državno upravo smo v preteklosti vzgajali, da obvladuje državo. To se je vsaj na primeru upravnih enot spremenilo in so res postale servis. Spreminjanje miselnosti uslužbencev celotnega sektorja pa bo trajalo še dolgo, a ta preskok je nujen. A moramo najprej ločiti interese političnih strank od interesov države.

Za letos o nominiranih podjetjih še nimamo podatkov. Verjamem pa, da bomo spet imeli sladke skrbi. Lani je bila po mojem mnenju najboljša bera finalistov, odkar sem predsednik Sveta Gazela, in člani smo se res težko odločili, komu podeliti najžlahtnejšo gazelo. Upam, da bo letos ta bera še boljša, četudi so podjetja zadržana do medijske izpostavljenosti.

Verjamem, da bo novo vodstvo, ki je iz nove generacije, Halcom peljalo v trdno prihodnost. Svoj način razmišljanja in delovanja smo v zadnjem letu povsem obrnili – od zadržanosti v to, da si upamo. Halcom je za jugovzhodno Evropo prevelik, za svetovni trg pa premajhen. Zato je pred nami izziv – ali bomo na svetovnem trgu pridobili več drugih partnerjev, s katerimi bomo nastopali skupaj ali pa se bomo povezali z močnejšim partnerjem. A če želimo biti prebojni, moramo biti pogumni in dobiti močan strokovni in vodstveni kader. Le tako smo lahko konkurenčni. Svetovni trg je izjemno krut, kriza je to še okrepila. Lani smo na primer na tujih trgih ustvarili 57 odstotkov prihodkov in še naprej se bomo osredotočali na globalni trg. Zato iščemo močan kader, ki nam bo rast na tujih trgih omogočil.